Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ima 45 let. Rodil se je v Salzburgu, odraščal v Londonu, študiral antropologijo in arheologijo na univerzah v Cambridgeu, Tübingenu in Sheffieldu, na univerzah v St. Pöltnu, Kremsu in na Bauhausu v Weimarju predava o filmu in medijih. Je dobitnik številnih nagrad za filme, ki jih je snemal za največje in najuglednejše evropske televizijske hiše.
Zdaj ustvarja filme in predava o raznolikosti, predvsem pa, kako jo “vkalupiti” v evropski duh, včasih je pisal za The Independent in The Guardian. Yoko Ono, George Bush starejši, Mihail Gorbačov, Vaclav Havel, Šimon Perez, Helmut Kohl, Timothy Garton, Vivienne Westwood … je le nekaj imen, ki jih je Frederick Baker v svoji karieri vzel v “intervjujski precep”.
Zanimivo je, pravi, kako se vedno izkaže za pravilno tista oguljena, da so veliki pravzaprav povsem mali. Zato bolj stavi na “malega človeka”. Ki vedno znova dokazuje, da je “velik”.
Je tudi avtor več knjig o srednjeevropski zgodovini in politiki. Balkan je podrobno spoznal, v njem vidi potencial, močno verjame tudi v skupno evropsko prihodnost. Bolj verjame v evropski duh lige prvakov, kot v napovedi nemške kanclerke Angele Merkel o tem, da je večkulturnost pojav za odpis.
Tudi o Sloveniji ima Frederick Baker mnenje. In o nje majhnosti. Na živce mu gre, da se z njo tako obremenjujemo. In si zapiramo priložnosti: “Slovenci ste sami sebi največje breme!”
Ima 45 let. Rodil se je v Salzburgu, odraščal v Londonu, študiral antropologijo in arheologijo na univerzah v Cambridgeu, Tübingenu in Sheffieldu, na univerzah v St. Pöltnu, Kremsu in na Bauhausu v Weimarju predava o filmu in medijih. Je dobitnik številnih nagrad za filme, ki jih je snemal za največje in najuglednejše evropske televizijske hiše.
Zdaj ustvarja filme in predava o raznolikosti, predvsem pa, kako jo “vkalupiti” v evropski duh, včasih je pisal za The Independent in The Guardian. Yoko Ono, George Bush starejši, Mihail Gorbačov, Vaclav Havel, Šimon Perez, Helmut Kohl, Timothy Garton, Vivienne Westwood … je le nekaj imen, ki jih je Frederick Baker v svoji karieri vzel v “intervjujski precep”.
Zanimivo je, pravi, kako se vedno izkaže za pravilno tista oguljena, da so veliki pravzaprav povsem mali. Zato bolj stavi na “malega človeka”. Ki vedno znova dokazuje, da je “velik”.
Je tudi avtor več knjig o srednjeevropski zgodovini in politiki. Balkan je podrobno spoznal, v njem vidi potencial, močno verjame tudi v skupno evropsko prihodnost. Bolj verjame v evropski duh lige prvakov, kot v napovedi nemške kanclerke Angele Merkel o tem, da je večkulturnost pojav za odpis.
Tudi o Sloveniji ima Frederick Baker mnenje. In o nje majhnosti. Na živce mu gre, da se z njo tako obremenjujemo. In si zapiramo priložnosti: “Slovenci ste sami sebi največje breme!”
Obstajajo nepomembne stvari, zelo nepomembne stvari in povsem nepomembne stvari, daleč za njih pa Slovenci uvrščamo varnostno razdaljo. Zakaj vozite direktno za zadkom vozila pred vami?
To pišem kot predstavnik ‘gamadi novinarske’, ki o begunski krizi poroča ‘pristransko’, širi ‘probegunsko propagando’ in ni dovolj ‘inteligentna’, da bi govorila o tem, da nas lahko otrok, ki pljuva kri, okuži s tuberkolozo, da večino pribežnikov sestavljajo moški, ki so lahko tudi ekonomski migranti, ali pa – še huje – infiltrirani predstavniki Islamske države ... Razmislek Gorazda Rečnika, interpretirata Lidija Hartman in Aleksander Golja
Mihi za prihodnje leto v času ljubljanskega maratona pripravlja vzporedni dogodek. Spročili ste mu svoje želje.
Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak razmišljata o evropskih podprvakih in slovenski odbojki ter predstavljata ozadja športnega poročevalstva.
Oddaja Ožigosano predstavlja glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah večinoma ne najdemo, a ima vseeno hitovski potencial.
Čeprav je reševanje življenja smrtno resna zadeva, je ne smemo jemati smrtno resno. Sploh pri promociji oživljanja in motiviranju ljudi, naj pristopijo k človeku s srčnim zastojem največkrat s humorjem naredimo več kot z morbidnimi oglasi. To so ugotovili tako v Angliji kot v ZDA, svoj lonček pa pristavljamo tudi v oddaji Sekunde rešujejo - kaj imajo skupnega angleški gangster, Golica, korejski komedijant in disko glasba. Pomembno vlogo pri reševanju življenj ob srčnem zastoju. Miha Švalj.
Koga tožiti, če vaš mulc pade z mokre gugalnice in si zlomi zapestje, ali če vam spodrsne na gasilski veselici in se prekucnete čez cvetlično korito? Mihi v debati s poslušalci torkovih nebuloz.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
Big Foot Mama so v razprodani dvorani Stožice praznovali 25-letnico obstoja skupine. “Zmaga za vse,” je po legendarnem koncertu s hripavim glasom povedal pevec skupine Grega Skočir. O Big Foot Mami so v reportaži za Val 202 govorili še: Neisha, Peter Lovšin, Mark Čuček, Jure Longyka, Alya, Nina Key, Tomi Meglič in Gušti.
Miha je zjutraj koloniziral Mars s Slovenci. Poslati je bilo treba najboljše, saj preteklosti tam ni.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015. Recenzira Matjaž Ambrožič.
Kako utišati preglasnega soseda? In kdo to sploh je? V torkovih nebulozah z Mihijem.
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Neveljaven email naslov