Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brezhibna vozila so nujen pogoj za varnost na cesti. Foto: Bobo
Tehnični pregledi so nujna in pogosto tudi mučna obveznost. Poleg stroška predstavljajo stres tudi morebitne pomanjkljivosti vozila in odprava le-teh.
Redko pa pomislimo, kako pomembna je brezhibnost vozila, saj le-ta zagotavlja varnost.
Javna agencija RS za varnost prometa je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije začela večletno akcijo preverjanja kakovosti storitev tehničnih pregledov vozil. Decembra so se nenapovedano odpravili preverjati organizacije, ki izvajajo tehnične preglede vozil. Rezultati so negativno presenetili vse.
Kljub napakam petkrat čez pregled
Potrošniki so se s potrdili o ustreznosti vozila odpeljali iz kar petih tehničnih pregledov, čeprav so imela vozila skoraj vse napake. Za test so uporabili 6 let staro vozilo (tolikšna je povprečna starost avtomobilov pri nas) najbolj prodajane znamke.
Vozilo je imelo okvare zavor, krmilnega mehanizma in še enajst drugih pomanjkljivosti. Le en preglednik je opazil, da vozilo ni imelo tretjega vzglavnika zadaj, da izpušni lonec ne dela, da ni bilo kompleta prve pomoči in zavorne luči.
V preglednici si oglejte, kako so se odrezale pooblaščene organizacije za tehnični pregled.
Dobiček pred varnostjo?
Največja težava se torej zdi, kako obdržati stranko. Na testu so sicer opazili tudi pozitivne spremembe. Delavnice so primerno opremljene, osebje pa večinoma prijazno. Le pri AMZS na Dunajski cesti v Ljubljani in Izoli so stranki zapisnik izročili brez komentarjev ali napotil.
Za 30 milijonov evrov tehničnih pregledov
Kako tehnično brezhibna so naša vozila ugotavlja 86 organizacij, ki so pooblaščene za opravljanje postopkov tehničnih pregledov več kot milijon tristo registriranih vozil. Na leto opravijo 1.037.000 tehničnih pregledov vozil. To v finančnem smislu pomeni približno 30 milijonov evrov.
Pogosto pozabimo, da ne gre le za zakonsko določeno obveznost, ki jo mora opraviti vsak lastnik vozil in si pridobiti potrdilo o brezhibnosti vozila, ampak predvsem za našo varnost in varnost drugih v prometu. S tehnično brezhibnim vozilom lahko namreč preprečimo marsikatero prometno nesrečo.
Brezhibna vozila so nujen pogoj za varnost na cesti. Foto: Bobo
Tehnični pregledi so nujna in pogosto tudi mučna obveznost. Poleg stroška predstavljajo stres tudi morebitne pomanjkljivosti vozila in odprava le-teh.
Redko pa pomislimo, kako pomembna je brezhibnost vozila, saj le-ta zagotavlja varnost.
Javna agencija RS za varnost prometa je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije začela večletno akcijo preverjanja kakovosti storitev tehničnih pregledov vozil. Decembra so se nenapovedano odpravili preverjati organizacije, ki izvajajo tehnične preglede vozil. Rezultati so negativno presenetili vse.
Kljub napakam petkrat čez pregled
Potrošniki so se s potrdili o ustreznosti vozila odpeljali iz kar petih tehničnih pregledov, čeprav so imela vozila skoraj vse napake. Za test so uporabili 6 let staro vozilo (tolikšna je povprečna starost avtomobilov pri nas) najbolj prodajane znamke.
Vozilo je imelo okvare zavor, krmilnega mehanizma in še enajst drugih pomanjkljivosti. Le en preglednik je opazil, da vozilo ni imelo tretjega vzglavnika zadaj, da izpušni lonec ne dela, da ni bilo kompleta prve pomoči in zavorne luči.
V preglednici si oglejte, kako so se odrezale pooblaščene organizacije za tehnični pregled.
Dobiček pred varnostjo?
Največja težava se torej zdi, kako obdržati stranko. Na testu so sicer opazili tudi pozitivne spremembe. Delavnice so primerno opremljene, osebje pa večinoma prijazno. Le pri AMZS na Dunajski cesti v Ljubljani in Izoli so stranki zapisnik izročili brez komentarjev ali napotil.
Za 30 milijonov evrov tehničnih pregledov
Kako tehnično brezhibna so naša vozila ugotavlja 86 organizacij, ki so pooblaščene za opravljanje postopkov tehničnih pregledov več kot milijon tristo registriranih vozil. Na leto opravijo 1.037.000 tehničnih pregledov vozil. To v finančnem smislu pomeni približno 30 milijonov evrov.
Pogosto pozabimo, da ne gre le za zakonsko določeno obveznost, ki jo mora opraviti vsak lastnik vozil in si pridobiti potrdilo o brezhibnosti vozila, ampak predvsem za našo varnost in varnost drugih v prometu. S tehnično brezhibnim vozilom lahko namreč preprečimo marsikatero prometno nesrečo.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov