Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov