Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Dr. Aleks Jakulin je pod prste za poletno branje vzel knjigo Miha Mazzinija- Nemška loterija.
Aleks Jakulin v poletno branje ponula Miha Mazzinija in sicer knjigo Nemško poletje.
Rajka Bračun Sova v branje priporoča knjigo Lidije Tavčar: Videla sem svet in življenje, ki opisuje pot Ivanje Kobilce, najbolj znane slovenske slikarke.
Oblikovalka čevljev Alja Viryent Novak je navdušena nad knjigo Rework.
Neveljaven email naslov