Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Kot ponavadi gre za žanrsko pestro prestavitev novosti, večini nalepimo oznako indie, pa naj bo to v popu ali rocku. V Profilki bomo predstavili Mystery Jets, zaključni del pa bo pripadel zasanjanim Majical Cloudz.
Alternativne oblike zdravljenja - pomoč ali nateg? Preverjali smo v jutranjih nebulozah!
Tokratna oddaja v poslušanje ponuja domačo novinko Maro, angleške folksterje Lanterns on the Lake in synth-poperje Club 8, poleg tega pa še veliko drugih novosti indie pop scene in podobnih muzikalij.
Avtopilot Tadej Toš tokrat o burkah, koncu movembra, pardon, novembra in lučkah!
V Bruslju smo se pogovarjali z uglednim britanskim zgodovinarjem, prof. Orlandom Figesom. Večkrat nagrajeni zgodovinar je posebej za Val 202 komentiral teroristične napade v Parizu, evropsko varnostno politiko, razmere v Rusiji. Kaj se lahko o zdajšnjih razmerah naučimo iz zgodovine?
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljena e-uprava. Avtorji prenove obljubljajo obogaten in dostopnejši portal, možnost sodelovanja pri pripravi predpisov, predvsem pa enostavno uporabniško izkušnjo. Takšne so obljube. Kakšni pa so prvi vtisi uporabnikov in kakšne novosti prinaša prenovljeni državni portal, povemo v drugi iz serije oddaj o prenovljeni e-upravi.
Zakaj zbiramo točke in pike ter kupujemo generično hrano, vozimo pa se s Fordi in Pasati? V jutranjih nebulozah z Mihijem!
Kdo so pravi moški, ki bi se morali bolj tipati po modih? In kaj je vikend zapor? Vse to v tokratnem avtopilotu!
Po napadih v Parizu se bomo za večjo varnost morali odpovedati določenim svoboščinam. Katerim? V jutranjih nebulozah z Mihijem!
Med tokratnimi temami avtopilota tudi ograja, usodne ženske in ljubezen - ki je ne čutimo več!
Slišali boste glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah ne najdemo, ampak ima hitovski potencial. V Profilki, kjer pod drobnogled vzamemo enega izvajalca, pa se mi bosta pridružila Harshside, ki delata fino moderno glasbo. Tako, za večerne ure.
Obstajajo nepomembne stvari, zelo nepomembne stvari in povsem nepomembne stvari, daleč za njih pa Slovenci uvrščamo varnostno razdaljo. Zakaj vozite direktno za zadkom vozila pred vami?
To pišem kot predstavnik ‘gamadi novinarske’, ki o begunski krizi poroča ‘pristransko’, širi ‘probegunsko propagando’ in ni dovolj ‘inteligentna’, da bi govorila o tem, da nas lahko otrok, ki pljuva kri, okuži s tuberkolozo, da večino pribežnikov sestavljajo moški, ki so lahko tudi ekonomski migranti, ali pa – še huje – infiltrirani predstavniki Islamske države ... Razmislek Gorazda Rečnika, interpretirata Lidija Hartman in Aleksander Golja
Mihi za prihodnje leto v času ljubljanskega maratona pripravlja vzporedni dogodek. Spročili ste mu svoje želje.
Neveljaven email naslov