Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marka in Davida je mamica zaradi ločitve nenadoma zapustila in se preselila na drug konec Slovenije. Zanju se ne zanima več, odveč so ji že tako redki obiski. Skrb zanju in za njunega gluhonemega očeta so prevzeli stari starši, ki pa z izjemno skromnimi sredstvi zdaj petčlansko družino težko preživljata.
Dokler ni Markova in Davidova mamica prek spleta navezala stika z nekdanjim sošolcem in nato zapustila družino, so bili čisto običajna družina, pravi njuna babica: ”Odločila se je in je kar iz službe šla k njemu. Sploh ni vprašala ne za otroka ne za nič drugega. Od takrat me še nikoli ni vprašala, kako sta, kako je v šoli, ali kaj potrebujeta. Ne spomni se jima kupiti nič, niti čokolade, nič, čisto nič …”
Tudi obiski so sila redki, pravi babica: ‘‘K njej bi morala vsak tretji teden, vendar hodita največ enkrat na dva meseca. Tudi med poletnimi počitnicami ju vzame največ za en teden, potem pa se izgovarja, da nima denarja. Ne vzame ju niti enkrat na leto za malo dlje časa. Ne morem si predstavljati, da bi na njenem mestu sama tako ravnala.”
David je zaradi izgube mame potreboval pomoč psihiatra
Ločitev je bila predvsem za starejšega Davida tako travmatična, da je potreboval pomoč psihiatra. ”Mama je ves čas obljubljala, da fantkov ne bodo ločili, potem pa je centru za socialno delo predlagala, naj gre vendarle eden z njo. Izbrala je mlajšega Marka, starejšega bratca ni hotela. David se s tem nikakor ni mogel sprijazniti. V strahu, da bi ju ločili, je veliko jokal, bil je histeričen in neskončno zaskrbljen,” pripoveduje babica.
David o tem težko govori: ”Čudno je, saj komunicirava le po mobilnem telefonu. Pravi, da nima denarja. Jaz pa imam občutek, kot da me noče.”
Po mučnih mesecih ločitvenega postopka sta bratca naposled le ostala pri očetu. Vsi trije pa so se bili prisiljeni preseliti k starim staršem. Z maminim odhodom otroka namreč nista zgubila le njene bližine in ljubezni, pač pa tudi pomemben del družinskega dohodka. Petčlanska družina zdaj živi od majhne plače, dveh še manjših pokojnin in 60 evrov preživnine, ki jo mora plačevati mama.
Marko si želi nova oblačila, David pa bi rad še naprej treniral nogomet
Davida je najbolj strah, da ne bi imeli več denarja za plačilo treningov nogometa: ”Zdaj, ko je moral Marko prenehati trenirati, me skrbi, da bi moral nehati tudi jaz. Vse bi se mi zrušilo, če ne bi mogel več trenirati.” Že tako ni denarja za pravo nogometno opremo, opustitev treningov pa bi bila zanj velik poraz tudi zato, ker si močno želi na športno gimnazijo in je nogomet edini šport, ki ga v svojem kraju lahko resneje trenira.
Marko ima drugačne želje. Rad bi računalniško igrico, nekaj novih oblačil. Tudi za športne copate natanko ve, da želi bele z zelenimi vezalkami, pa da bi si vsakič, ko gresta z babi v trgovino, lahko kaj izbral zase. In tudi če bi lahko, Marko z nakupi ne bi pretiraval: ”Vsak drugi teden bi si kupil jogurt.”
”Vse počitnice smo doma”
Stara starša se silno trudita, da fanta, ki ju mamino zavračanje in popolno nezanimanje že tako prizadene, ne bi občutila še finančne stiske, s katero se soočajo vsak dan. ”Tri mesece sem dajala od pokojnine na stran, da smo lani lahko šli za en dan na kopanje v Dolenjske Toplice. Res sta uživala. Velikokrat bi ju rada kam peljala, vendar žal ne gre. Vse počitnice smo doma.”
Kako lahko pomagate vi?
Če bi Markovi in Davidovi družini želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na poseben sklic na računu Zveze prijateljev mladine (ZPM) Moste Polje. Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke njuni babici . ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne zaračunava nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 126
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA MARKA IN DAVIDA
Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na Val 202: jana.vidic@rtvslo.si.
Marka in Davida je mamica zaradi ločitve nenadoma zapustila in se preselila na drug konec Slovenije. Zanju se ne zanima več, odveč so ji že tako redki obiski. Skrb zanju in za njunega gluhonemega očeta so prevzeli stari starši, ki pa z izjemno skromnimi sredstvi zdaj petčlansko družino težko preživljata.
Dokler ni Markova in Davidova mamica prek spleta navezala stika z nekdanjim sošolcem in nato zapustila družino, so bili čisto običajna družina, pravi njuna babica: ”Odločila se je in je kar iz službe šla k njemu. Sploh ni vprašala ne za otroka ne za nič drugega. Od takrat me še nikoli ni vprašala, kako sta, kako je v šoli, ali kaj potrebujeta. Ne spomni se jima kupiti nič, niti čokolade, nič, čisto nič …”
Tudi obiski so sila redki, pravi babica: ‘‘K njej bi morala vsak tretji teden, vendar hodita največ enkrat na dva meseca. Tudi med poletnimi počitnicami ju vzame največ za en teden, potem pa se izgovarja, da nima denarja. Ne vzame ju niti enkrat na leto za malo dlje časa. Ne morem si predstavljati, da bi na njenem mestu sama tako ravnala.”
David je zaradi izgube mame potreboval pomoč psihiatra
Ločitev je bila predvsem za starejšega Davida tako travmatična, da je potreboval pomoč psihiatra. ”Mama je ves čas obljubljala, da fantkov ne bodo ločili, potem pa je centru za socialno delo predlagala, naj gre vendarle eden z njo. Izbrala je mlajšega Marka, starejšega bratca ni hotela. David se s tem nikakor ni mogel sprijazniti. V strahu, da bi ju ločili, je veliko jokal, bil je histeričen in neskončno zaskrbljen,” pripoveduje babica.
David o tem težko govori: ”Čudno je, saj komunicirava le po mobilnem telefonu. Pravi, da nima denarja. Jaz pa imam občutek, kot da me noče.”
Po mučnih mesecih ločitvenega postopka sta bratca naposled le ostala pri očetu. Vsi trije pa so se bili prisiljeni preseliti k starim staršem. Z maminim odhodom otroka namreč nista zgubila le njene bližine in ljubezni, pač pa tudi pomemben del družinskega dohodka. Petčlanska družina zdaj živi od majhne plače, dveh še manjših pokojnin in 60 evrov preživnine, ki jo mora plačevati mama.
Marko si želi nova oblačila, David pa bi rad še naprej treniral nogomet
Davida je najbolj strah, da ne bi imeli več denarja za plačilo treningov nogometa: ”Zdaj, ko je moral Marko prenehati trenirati, me skrbi, da bi moral nehati tudi jaz. Vse bi se mi zrušilo, če ne bi mogel več trenirati.” Že tako ni denarja za pravo nogometno opremo, opustitev treningov pa bi bila zanj velik poraz tudi zato, ker si močno želi na športno gimnazijo in je nogomet edini šport, ki ga v svojem kraju lahko resneje trenira.
Marko ima drugačne želje. Rad bi računalniško igrico, nekaj novih oblačil. Tudi za športne copate natanko ve, da želi bele z zelenimi vezalkami, pa da bi si vsakič, ko gresta z babi v trgovino, lahko kaj izbral zase. In tudi če bi lahko, Marko z nakupi ne bi pretiraval: ”Vsak drugi teden bi si kupil jogurt.”
”Vse počitnice smo doma”
Stara starša se silno trudita, da fanta, ki ju mamino zavračanje in popolno nezanimanje že tako prizadene, ne bi občutila še finančne stiske, s katero se soočajo vsak dan. ”Tri mesece sem dajala od pokojnine na stran, da smo lani lahko šli za en dan na kopanje v Dolenjske Toplice. Res sta uživala. Velikokrat bi ju rada kam peljala, vendar žal ne gre. Vse počitnice smo doma.”
Kako lahko pomagate vi?
Če bi Markovi in Davidovi družini želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na poseben sklic na računu Zveze prijateljev mladine (ZPM) Moste Polje. Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke njuni babici . ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne zaračunava nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 126
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA MARKA IN DAVIDA
Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na Val 202: jana.vidic@rtvslo.si.
V šestdesetih letih je v Združenem kraljestvu za posledicami srčnega zastoja umrlo 7 od 10 ljudi, danes je ravno obratno, 7 ljudi od 10-ih preživi. Trend je torej vzpodbuden, tudi zato, ker si Britanska fundacija za srce že dolga leta prizadeva dvigniti zavest o srčnih, žilnih in ostalih boleznih, ki vplivajo na delovanje srca. O tem dr. Simonom Carleyjem, zdravnikom urgentne medicine iz Združenega kraljestva, ki pri učenju temeljnih postopkov oživljanja stavi na sodobno tehnologijo, družbena omrežja in humor.
Verjetnost, da človek doživi srčni zastoj doma, je največja. Slišali bomo, da mantra, da vaše roke lahko rešijo življenje najbližjemu, drži.
Vojna v Afganistanu že dolgo ne polni več naslovnic časopisov, je “pozabljena vojna”, v kateri so bili med vojaškimi operacijami ubiti, ranjeni, nezakonito priprti ali kako drugače oškodovani številni civilisti. V knjigi The War Against Civilians – Victims of the “War on Terror” in Afghanistan and Pakistan (Vojna proti civilistom: žrtve “vojne proti terorju” v Afganistanu in Pakistanu), ki je v angleščini izšla pri založbi Palgrave Macmillan, se Vasja Badalič osredotoča na napade z brezpilotnimi letali, ubij-ali-ujemi operacije, atentate, nezakonito zapiranje in druge nezakonite prakse, kot so mučenje, ugrabitve, notranje razselitve, prisilna repatriacija beguncev.
Lahko se zgodi, da bo šlo več kot 150 ljudi, tudi njihovih družin, v kratkem v tujino, ker v Sloveniji zanje ni možnosti. V mislih imamo pilote Adrie Airways, za katere tuje letalske družbe, odkar je Adria v stečaju, kažejo veliko zanimanje in jim pošiljajo mamljive ponudbe. Po približnih izračunih bo z njimi šlo na tuje tudi najmanj 30 milijonov evrov, ki smo jih vložili v izobraževanje pilotov. Pilot Primož Jovanović je prepričan, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika. Tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek je 15.oktobra v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 govoril o Adrii Airways
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Ob stečaju letalske družbe Adrie Airways se je s kapitanom Primožem Jovanovićem pogovarjala Tatjana Pirc.
Evropski inštitut za enakost spolov bo v Bruslju objavil aktualni Indeks enakosti spolov za leto 2019, ki omogoča primerjavo med posameznimi državami članicami. Katere ključne ugotovitve prinaša in kam se na tem področju uvršča Slovenija? O tem z vodjo operacij pri Evropskem inštitutu za enakost spolov Marušo Gortnar.
Letošnji Svetovni dan oživljanja, ki bo v sredo, so slovenski organizatorji namenili vprašanju, ali sploh obstaja človek, ki ne bi mogel pomagati pri oživljanju? Ob tem so posebej opozorili na to, da je v veščine oživljenja pomembno vključevati tudi najranljivejše skupine, tudi otroke, tudi take s posebnimi potrebami. Prav vsak namreč lahko pomaga nekomu rešiti življenje.
Prva oddaja je bila na Televiziji Slovenija predvajana 26. 10. 1993. Tudi letos bo prva epizoda jubilejne, 25. sezone predvajana v soboto 26. oktobra. Od 1993 do 2016 je kviz vodil igralec Pavle Ravnohrib, v tretje leto vodenja pa vstopa igralec Nik Škrlec: “Že tri leta se počutim kot ravnatelj legendarne šole. Teh 25 let Malih sivih celih je 25 let celotnega gibanja, ki združuje mladino, šolarje in več generacij. Vse to je preraslo samo oddajo.”
Tim Farčnik je podpredsednik organizacijskega odbora Pokljuka: “Zavedati se moramo, da po svetovnem prvenstvu leta 2021 ne bo konec dela, ampak se bo pravzaprav delo šele zares začelo.”
Ena od novosti prihodnjega leta bo, da nekatera območja na Pokljuki ne bodo več prosto dostopna. Bodo pa na začetku planote odprli info točko, kjer bodo na voljo vse informacije, kam in kako po Pokljuki. Razlog je predvsem varstvo koconoge kure oziroma divjega petelina, ki ga je Fran Saleški Finžgar imenoval ‘kralj ptic’ za Ivana Tavčarja pa je bil ‘gozdne perutnine vladar’. Več o petelinu, pa tudi o tem, kako je na Pokljuki z alpskim svizcem, nam je povedal Andrej Arih, vodja oddelka za naravo v javnem zavodu Triglavski narodni park.
Ameriško transportno letalo Douglas C-47 je po koncu 2. svetovne vojne nad Pokljuko nepričakovano doživelo svoj žalosten konec. Ameriška letala so v tistem času namreč pogosto letela proti Vidmu, kjer so oskrbovala tam še vedno nameščene čete. 19. avgusta leta 1946 pa sta v Lescah pilot jugoslovanskih zračnih sil Vinko Vodopivec in kopilot Milorad Knežev prejela nenavadno navodilo. Jugoslovansko lovsko letalo za prestrezanje JAK-3 je dobilo zeleno luč za sestrelitev ameriškega letala.
Po sprehodu v hribe in okusnem kosilu se prileže popoldanski počitek. Pri tem se prileže tradicionalna fajfa in na Gorenjskem boste težko našli boljšega fajfarja, kot je Srečko Lotrič z Gorjuš.
Na Pokljuki smo šli po gobe. Pavel Jakopič, predsednik gobarskega društva Gorje, pa nam je zatrdil, da v gobovem golažu, ki ga danes na Mrzlem studencu kuhajo za pohodnike društva upokojencev, mušnice ne bodo našle mesta. “Za tiste gobarje, ki poznajo samo lisičke in jurčke, na Pokljuki zaradi slane ne bo več sreče.”
Martin Šolar je podpredsednik Planinske zveze Slovenije, nekdanji direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park: “Pokljuka ponuja nekaj prav za vse profile planincev. Od lahkih tur za začetnike do strmejših pobočij, namenjenih izkušenim planincem.” Val 202 je soboto preživel prav na Pokljuki in odkrival njene številne druge, skrite in odkrite bisere.
Visoka kraška planota v Julijskih Alpah ni samo popularno izhodišče za planinske podvige. Tudi ni samo biatlonsko središče, ki bo leta 2021 gostilo svetovno prvenstvo. Soboto smo preživeli prav na Pokljuki in odkrivali še njene številne druge, skrite in odkrite bisere. Gostili smo podpredsednika Planinske zveze Slovenije in z njim pregledali planinske ture, katerih izhodišče je Pokljuka, predsednika tamkajšnjega gobarskega društva in ga vprašali, ali bo gobarstvo zaradi nezanimanja mladih enkrat izumrlo. Oglasili smo se na Gorjušah, kjer se samo še na enem mestu ukvarjajo z izdelovanjem fajf – pip, odkrili dokaj neznano zgodbo o sestrelitvi ameriškega letala na Pokljuki leta 1946. S predstavnikom Triglavskega narodnega parka smo prečesali zanimivo floro in favno, seveda pa nismo mogli mimo biatlonskega centra, ki bo leta 2021 središče svetovnega biatlona.
Zgodi se nenadoma, človeku pred nami se ustavi srce, morda tudi pade kot pokošen. Ko srce ne deluje več, se možnost za to, da bo človek še kdaj takšen, kot smo ga poznali do tistega trenutka, iz minute v minuto manjša. V povprečnem času, v katerem pridejo reševalci, so poškodbe možganov že nepopravljive. Če reševalci prispejo po več kot desetih minutah in ves ta čas človeku z zastalim srcem ni pomagal nihče, je njihov trud povsem zaman. In zastoj srca se v Sloveniji zgodi vsak dan v povprečju štirikrat. Največkrat, kar v 60 odstotkih, se zgodi doma, na cesti v desetih odstotkih, na delovnem mestu ali v javnih zgradbah v sedmih, toliko primerov je tudi v domovih za ostarele. V skoraj 90 odstotkih gre za vaše najbližje, prijatelje, sodelavce ali vsaj znance. Ker vsako leto več sto ljudi umre tudi zato, ker ob srčnem zastoju nihče ni znal, zmogel ali hotel pomagati. Na to smo začeli opozarjati že v naši prvi akciji Sekunde rešujejo pred 12 leti. Letos jih s Slovenskim reanimacijskim svetom, Rdečim križem Slovenije in drugimi partnerji pripravljamo znova in znova ponujamo več deset brezplačnih tečajev temeljnih postopkov oživljanja po vsej Sloveniji. Seznam tečajev najdete na www.val202.si. Foto: Bobo
Za nami je že druga postojanka v okviru jesenske tekaške akcije. Potem ko smo prejšnji teden tekli v Ljubljani, smo včeraj obiskali Maribor, kjer se nam je pri Treh ribnikih pridružila številčna in razigrana ekipa Mariborskih tekačev. Čeprav je bilo hladno, pravzaprav že skoraj zimsko, je tekaški trener Roman Kejžar z domišljenim treningom poskrbel, da nas ni zeblo.
V podjetništvu velikokrat zmotno govorimo o tem, da so najtežji začetki. Da najdeš idejo, kapital in se prebiješ na trg. Še težji kot začetki pa so padci, ki sledijo in o katerih vse premalo govorimo. Ravno zato je podjetniška skupnost Ceed letos pripravila konferenco, kjer so govorci spregovorili o težavah in neuspehih v svoji karieri. Svojo zgodbo je predstavil tudi Igor Bogičević, direktor tehničnega sektorja Seven Bridges Genomics, vodilnega podjetja na področju biomedicinskih analiz . O svoji podjetniški zgodbi, zvezdništvu med podjetniki in učenju iz lastnih napak se je pogovarjal s Tino Šoln.
Neveljaven email naslov