Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nikoli nismo imeli toliko, da nam ne bi že sredi meseca zmanjkalo in bi ostali brez hrane, tudi brez vode, ker nimamo vodovoda. In potem je treba s steklenicami po vodo v vodnjak, ki je v dolini, dvajset minut hoda od hiše … Tam napolnimo steklenice, damo v torbe in se vrnemo peš, hodimo tudi pol ure in več. Večkrat na dan, seveda. Do hiše nimamo ceste, da bi nam vodo lahko pripeljali gasilci, pa tudi plačati je ne bi mogli. Vse življenje se spomnim samo revščine.”
Tako 16-letna dijakinja Nika. Oče je že dolgo težak srčni bolnik, med lansko zahtevno operacijo je skoraj umrl, in ko je prav tako bolna mama po 25. letih izgubila službo, je stiska postala še večja. Starejši brat, ki ni zmogel dokončati niti osnovne šole, je z bolnima staršema ostal doma, Nika pa se je odločila, da bo s šolanjem v Ljubljani in kasneje zaposlitvijo vsem čim prej pomagala iz bede.
Oblačila ima zgolj tista, podarjena od sošolk ali prijateljic, včasih, ko so daljša sušna obdobja in doma ni vode za pralni stroj, jih tudi zmanjka, je iskrena Nika.
Ker imajo tudi nekaj živali, morajo po vodo prav vsak dan in letošnja spomladanska suša je bila zanje velik udarec, pripoveduje Nikina mama.
“Zdaj smo bili mesec dni brez vode. Daleč sem hodila ponjo, v šolsko torbo sem dala po sedem, osem plastenk, pa ajdi v breg. Včasih torbe sploh dvigniti ne morem, včasih me kar prevrne …”
Odhod v dijaški dom v Ljubljano ob nedeljah zvečer je zanjo odrešitev, a tudi slaba vest, saj je zaradi plačevanja internata stiska s hrano doma še večja, pravi Nika.
“Slabo se počutim, ker bom čez teden jedla in pila, oni pa bodo brez hrane. Najraje bi jim hrano poslala domov.”
Ker Nika v dijaškem domu čez vikend ne sme ostati, je dodaten velik strošek še vsakokratna vozovnica za vlak. Tako včasih družino pred lakoto rešuje njen brat, ki pri kmetih dela za hrano, včasih tudi za malo denarja.
“Že en evro nam pomeni veliko, vsak cent pomeni, da si lahko kupimo mleko ali kruh. Vsakič, ko dobimo denar, pomislimo, kako bo, ko bomo povsem brez, ko ne bo niti za drobtinico kruha. Včasih jemo teden ali dva samo testenine iz humanitarnih paketov z jajci, ker imamo pač kokoši doma …”
Že tako bolnima staršema finančna stiska še dodatno najeda zdravje, saj velikokrat ne zmoreta več kot 10 kilometrov pešačenja do zdravnikov, prav tako ne potnih stroškov do večjega mesta in tamkajšnjih specialistov.
Nika je prepričana, da bo s pridnostjo zmogla družini do boljše prihodnosti. Toda z nekaj več kot 450 evri, kolikor štiričlanska družina dobi socialne pomoči, po novi socialni zakonodaji pa tudi z bistveno nižjim otroškim dodatkom, družina komajda še krije stroške za internat in Niki resno grozi, da že prihodnje šolsko leto šolanja ne bo mogla več nadaljevati.
“Zelo rada hodim v šolo in prepričana sem, da sem izbrala pravi poklic. Zelo bom razočarana, če bom morala šolanje opustiti.”
Če bodo stroške šolanja zmogli plačati, Nika zaradi upanja, da bo z njenim zaslužkom družina lažje živela, šolanja po končani srednji šoli ne namerava nadaljevati.
“Rada bi študirala angleščino, pa ne bom mogla, ker nimamo denarja.”
Niki lahko pomagate tako, da donirate sredstva (podatki za UPN):
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 128
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA NIKO
ZPM Ljubljana Moste Polje jamči, da bo nakazan denar bo v celoti, brez stroškov ali provizij, porabljen za boljše življenje Nike in njene družine.
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
“Nikoli nismo imeli toliko, da nam ne bi že sredi meseca zmanjkalo in bi ostali brez hrane, tudi brez vode, ker nimamo vodovoda. In potem je treba s steklenicami po vodo v vodnjak, ki je v dolini, dvajset minut hoda od hiše … Tam napolnimo steklenice, damo v torbe in se vrnemo peš, hodimo tudi pol ure in več. Večkrat na dan, seveda. Do hiše nimamo ceste, da bi nam vodo lahko pripeljali gasilci, pa tudi plačati je ne bi mogli. Vse življenje se spomnim samo revščine.”
Tako 16-letna dijakinja Nika. Oče je že dolgo težak srčni bolnik, med lansko zahtevno operacijo je skoraj umrl, in ko je prav tako bolna mama po 25. letih izgubila službo, je stiska postala še večja. Starejši brat, ki ni zmogel dokončati niti osnovne šole, je z bolnima staršema ostal doma, Nika pa se je odločila, da bo s šolanjem v Ljubljani in kasneje zaposlitvijo vsem čim prej pomagala iz bede.
Oblačila ima zgolj tista, podarjena od sošolk ali prijateljic, včasih, ko so daljša sušna obdobja in doma ni vode za pralni stroj, jih tudi zmanjka, je iskrena Nika.
Ker imajo tudi nekaj živali, morajo po vodo prav vsak dan in letošnja spomladanska suša je bila zanje velik udarec, pripoveduje Nikina mama.
“Zdaj smo bili mesec dni brez vode. Daleč sem hodila ponjo, v šolsko torbo sem dala po sedem, osem plastenk, pa ajdi v breg. Včasih torbe sploh dvigniti ne morem, včasih me kar prevrne …”
Odhod v dijaški dom v Ljubljano ob nedeljah zvečer je zanjo odrešitev, a tudi slaba vest, saj je zaradi plačevanja internata stiska s hrano doma še večja, pravi Nika.
“Slabo se počutim, ker bom čez teden jedla in pila, oni pa bodo brez hrane. Najraje bi jim hrano poslala domov.”
Ker Nika v dijaškem domu čez vikend ne sme ostati, je dodaten velik strošek še vsakokratna vozovnica za vlak. Tako včasih družino pred lakoto rešuje njen brat, ki pri kmetih dela za hrano, včasih tudi za malo denarja.
“Že en evro nam pomeni veliko, vsak cent pomeni, da si lahko kupimo mleko ali kruh. Vsakič, ko dobimo denar, pomislimo, kako bo, ko bomo povsem brez, ko ne bo niti za drobtinico kruha. Včasih jemo teden ali dva samo testenine iz humanitarnih paketov z jajci, ker imamo pač kokoši doma …”
Že tako bolnima staršema finančna stiska še dodatno najeda zdravje, saj velikokrat ne zmoreta več kot 10 kilometrov pešačenja do zdravnikov, prav tako ne potnih stroškov do večjega mesta in tamkajšnjih specialistov.
Nika je prepričana, da bo s pridnostjo zmogla družini do boljše prihodnosti. Toda z nekaj več kot 450 evri, kolikor štiričlanska družina dobi socialne pomoči, po novi socialni zakonodaji pa tudi z bistveno nižjim otroškim dodatkom, družina komajda še krije stroške za internat in Niki resno grozi, da že prihodnje šolsko leto šolanja ne bo mogla več nadaljevati.
“Zelo rada hodim v šolo in prepričana sem, da sem izbrala pravi poklic. Zelo bom razočarana, če bom morala šolanje opustiti.”
Če bodo stroške šolanja zmogli plačati, Nika zaradi upanja, da bo z njenim zaslužkom družina lažje živela, šolanja po končani srednji šoli ne namerava nadaljevati.
“Rada bi študirala angleščino, pa ne bom mogla, ker nimamo denarja.”
Niki lahko pomagate tako, da donirate sredstva (podatki za UPN):
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 128
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA NIKO
ZPM Ljubljana Moste Polje jamči, da bo nakazan denar bo v celoti, brez stroškov ali provizij, porabljen za boljše življenje Nike in njene družine.
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
Mamina zgodba: Pismo tebi, ki si rodila mojega sina Interpretira: Eva Longyka Marušič
Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem "The Uncertain Four Seasons", se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester, ki bo poustvaril verzijo Štirih letnih časov, kakšna bi bila, če bi bila leta 2050 napisana na Marshallovih otokih, ki jih že zdaj ogroža dviganje morske gladine. Še več različic z vsega sveta od Afrike do Bangladeša in Evrope pa bomo slišali 1. novembra, v urah pred začetkom letošnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26.
Ogenj, voda, zrak in zemlja so štirje elementi, ki jih skupaj povezuje tudi nova 80 km dolga krožna pot v Prekmurju, imenovana GardEN. Povezuje pa tudi obmejno območje Slovenije in Madžarske in na njeni poti se lahko ustavite tudi v krajih, ki morda niso med našimi najbolj znanimi turističnimi destinacijami. Pot je možno prekolesariti, ali se po njej v več etapah odpraviti peš in tudi zato se pot vije mimo različnih ponudnikov namestitvenih kapacitet. V Tešanovcih je taka Panonska vas, prekmurska zgodba na sodoben način, ki si jo je pred osmimi leti zamislil sicer Korošec, ki se, kot pravi, trudi biti Prekmurec, Matevž Kadiš. Če vam na poti GardEN, ki poteka po manj prometnih cestah, vseeno zmanjka energije, pa se lahko ustavite na domačiji Passero pri Jasmini in Tomažu Sotošku. Na domačiji je nekoč gospodaril Jasminin pradedek Joža, najprej so bili pod velbi konji, potem kmetijska mehanizacija, zdaj pa tam diši po čokoladi. Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije.
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Prva v vrsti je skupnost, ki se je razvila okoli profila Redkobesedno
Poezija skupnosti Redkobesedno v interpretaciji Ivana Lotriča.
12. avgust je od leta 1999 namenjen mladim, saj so ga takrat Združeni narodi razglasili za mednarodni dan mladih. Letošnja tema dneva mladih so trajnostni prehranski sistemi, hkrati pa ta dan izpostavlja tudi pomen vključevanja mladih v procese odločanja. Ob mednarodnem dnevu mladih smo se o stanju mladih v Sloveniji pogovarjali s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Miho Zupančičem.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije. To uokvirja dejstvo, da se v visokošolskih središčih spopadajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. Največje težave na Primorskem, kjer bi potrebovali najmanj tisoč ležišč več.
Poolimpijski teden zaznamujejo predvsem številni uradni sprejemi za slovenske olimpijce. Tina Šoln je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Mateja Avanza, ustanovitelja in direktorja agencije Sportanzo, nekdanjega direktorja marketinga ter članskih reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije, sedaj pa delegata pri mednarodni košarkarski zvezi Fiba. Pogovarjala sta se o odnosu države do športa, o tem, zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport ter o tem, kaj kdaj in zakaj smejo ali ne smejo politiki komunicirati o športnih uspehih. Foto: Sportanzo
234 znanstvenikov iz 66 držav je včeraj objavilo prvo daljše poročilo o podnebnih spremembah po letu 2014. V skoraj 4000 strani dolgem zapisu Medvladni odbor za podnebne spremembe tako ugotavlja, da čutimo vpliv sprememb pravzaprav po vsem svetu, izračuni pa so pokazali, da ima največ vpliva na podnebne spremembe človek. Več z dr. Lučko Kajfež Bogataj z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Medtem število tujih študentov v Nemčiji po krajšem zastoju zaradi pandemije znova strmo narašča, država želi biti privlačna za najboljše z vsega sveta. Več pa iz Berlina Polona Fijavž.
Razmišljanje o vpisu na italijanske univerze se – po navodilih Ministrstva za visoko šolstvo in raziskovanje – začne na spletni strani universitaly.it, ki ponuja pregled univerz, programov, šolnin in pogojev tako v italijanščini kot v angleščini. Tam lahko najdemo tudi okrožnico z navodili, pripravljenimi na pristojnem ministrstvu za mednarodne študente, ki bi v naslednjem akademskem letu radi študirali v Italiji. Pri tem imamo v mislih tiste, ki niso državljani Evropske unije, ne stalno bivajoči v Italiji in niti udeleženci kakšnega od evropskih štipendijskih programov.
Arheološki park v Simonovem zalivu v sebi skriva ostanke vile iz rimskih časov. Na najdišču so na ogled mozaiki in ostanki bivalnih prostorov, ob vhodu pa je postavljen tudi interpretacijski center. V njem obiskovalci s pomočjo interaktivnega zemljevida spoznajo življenje v vili in rimski dobi. Na ogled nas je peljal arheolog Andrej Preložnik.
Butični muzej Izolana - hiša morja je skrit globoko v centru Izole. Ta obmorski kraj velja za ribiško mesto, kjer lahko še danes ob jutrih pri ribičih na pomolu kupimo kakovostne sveže ribe in morske plodove. Po poteh ribiške tradicije, ladjedelništva in ribje predelovalne industrije nas je popeljal vodič Gregor Benčina.
Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije. Lovrenška jezera, nahajališče čizlakita, oplotniški Vintgar je le nekaj zanimivih stvari, ki jih lahko obiščete na turistični destinaciji Rogla - Pohorje. Ena od najbolj priljubljenih pa je gotovo Pot med krošnjami, ki obiskovalce od leta 2019 dobesedno pelje nad krošnje. Lani je pot dobila tudi tobogan in vožnje po njem nikakor ne gre izpustiti.
Tonči Žlogar je nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance, zdaj pa selektor slovenske reprezentance do 17 let. Odraščal je v Izoli, kjer z družino živi še danes. Kako ga je mesto zaznamovalo? Kam bi popeljal turiste? Kakšno je bilo odraščanje v tem obmorskem mestu?
V deveti epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Tokrat predvsem o tempu življenja. Pričakovali bi, da je na Japonskem izjemno hiter, a ga japonologinja Katarina Petaci primerja s hojo po vrvi. Premikaš se počasi, ampak če narediš eno samo napako, boš padel v globino, kar je velik stres. In vpliva na kakovost življenja. Fenomen inemuri, spanje na delovnem mestu ali v javnosti, ki izvira iz preobremenjenosti, je razširjen povsod, tudi na fakultetah. Med predstavitvijo seminarske naloge se zgodi, da nekateri študenti spijo, tudi profesorji. To je dejansko sprejemljivo, ker s tem pokažeš, da si veliko delal.
Kdo lahko o uspehih naših športnikov objavlja na družabnih omrežjih in kakšna so pravila glede oglaševanja na samih olimpijskih igrah? Kakšne so posebnosti glede oglaševanja na največjem športnem dogodku na svetu? Sogovorniki: - Maja Šorli Jakin, soustanoviteljica in direktorica vsebin v agenciji W3B - mag. Barbara Bejek, nekdanja športna novinarka in ustvarjalka vsebin v agenciji W3B - Matic Švab, Olimpijski komite Slovenije Foto: pixabay.com
V osmi epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Pri razlagi nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da je religija velik del tradicije, kar je opaziti na vsakem koraku. A obenem meni, da tradicija zavira inovacije. Družba ima namreč togo hierarhijo, kar se pozna predvsem pri kakšnih podjetjih, kjer se bolj ceni senioriteta kot pa inovativnost posameznika.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Verjetno bi se tudi v najhujši vročini precej bolj olimpijsko počutili, če bi lahko v razžarjeni prestolnici našli kakšno rečno kopališče, kot smo jih nekoč že poznali … In ko je že vse v znamenju Tokia, morda bi se tako našli tudi talenti, ki se jim ne bi bilo treba dokazovati zgolj v kratkih bazenih.
Neveljaven email naslov