Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mile, Hladno pivo: Imel bi vaša smučišča

03.07.2013


Mile Kekin, pevec hrvaške zasedbe Hladno pivo

Mile Kekin, pevec Hladnega piva, je nekoč prepeval o Ingemarju Stenmarku, zdaj je ta skupaj z Ivico Kostelićem in Tino Maze v Evropski uniji.

“Ne bo mi več treba lagati carinikom, da nimam nič za prijavit, v prtljažniku pa polne vrečke iz Ikeje,” vstop Hrvaške v EU komentira Mile.

Mile se strinja z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, a opozarja, da gospodarskih učinkov ne gre pričakovati.

“Prijatelj mi je dejal, da ga Unija spominja na zabavo, na katero smo mi prišli prepozno. Zdaj je tako, kot da prideš na žur in je tam samo še pol litra slabega črnega vina …”

Pred tedni so ga na zagrebški Paradi ponosa proglasili za homofrenda leta.

“Geji in lezbijke niso naš največji problem,” komentira pretirano nestrpnost nekaterih sodržavljanov do drugačnih.

Hladno pivo Evropska unija inspirira tudi v nekaterih komadih


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Mile, Hladno pivo: Imel bi vaša smučišča

03.07.2013


Mile Kekin, pevec hrvaške zasedbe Hladno pivo

Mile Kekin, pevec Hladnega piva, je nekoč prepeval o Ingemarju Stenmarku, zdaj je ta skupaj z Ivico Kostelićem in Tino Maze v Evropski uniji.

“Ne bo mi več treba lagati carinikom, da nimam nič za prijavit, v prtljažniku pa polne vrečke iz Ikeje,” vstop Hrvaške v EU komentira Mile.

Mile se strinja z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, a opozarja, da gospodarskih učinkov ne gre pričakovati.

“Prijatelj mi je dejal, da ga Unija spominja na zabavo, na katero smo mi prišli prepozno. Zdaj je tako, kot da prideš na žur in je tam samo še pol litra slabega črnega vina …”

Pred tedni so ga na zagrebški Paradi ponosa proglasili za homofrenda leta.

“Geji in lezbijke niso naš največji problem,” komentira pretirano nestrpnost nekaterih sodržavljanov do drugačnih.

Hladno pivo Evropska unija inspirira tudi v nekaterih komadih


16.11.2018

Postopkovna pravičnost za povrnitev zaupanja v sodstvo

Na vrhovnem sodišču si prizadevajo, da bi vendarle povečali zaupanje javnosti v sodstvo.


14.11.2018

Preglov raziskovalni center

Na mestu prejšnjega objekta polindustrijske dvorane Kemijskega inštituta v Ljubljani, je na 4000 kvadratnih metrih tudi s pomočjo evropskih sredstev pred petimi leti, zrasel nov Preglov raziskovalni center. Poleg sodobnih laboratorijev in vrhunske raziskovalne opreme – izstopa predvsem transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope, v dobrih pogojih delujejo številni raziskovalci. O projektu izgradnje je Borisu Žgajnarju več povedal vodja odseka za kemijo materialov pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani profesor dr. Miran Gaberšček.


14.11.2018

Glasbenik brez odra ne more dolgo preživeti

Pred decembrsko dvojno izdajo oddaje Izštekani, tokrat z naslovom Izštekanih 25, Andrej Karoli s Tomažem Štularjem (Bordo) in Julijanom Eričem (Prismojeni profesorji bluesa) ne izdaja skrivnosti, ampak deli manj znane podatke in napoveduje prihodnost dveh zasedb, ki bosta 4. in 5. decembra gostovali v oddaji Izštekanih 25 z Juretom Longyko v Kinu Šiška v Ljubljani.


11.11.2018

Pog-umna punca Nika Kovač

Nika Kovač je pog-umna punca. Pred kratkim je izdala knjigo z naslovom Pogumne punce, v kateri je zbrala 30 izjemnih posameznic iz preteklosti, ki so zaznamovale svet znanosti, umetnosti, tehnologije … “Kdor za mojim hrbtom govori, se z mojo ritjo pogovarja,” je dejala odvetnica Ljuba Prenner, ki se je oblačila v moške obleke, nosila klobuke in zavračala delitev na moške in ženske zaposlene. Prav zaradi vsega tega so jo ljudje opravljali, a ona se ni dala motiti. Kdo vse se je še znašel v knjigi, preverite v pogovoru. Poleg tega pa se Nika Kovač, ki je tudi vodja inštituta 8. marec, ukvarja s sodobnimi pogumnimi puncami, z akcijo #jaztudi so začeli pri inštitutu 8. marec zbirati tudi slovenske zgodbe o nadlegovanju. Sodobna pogumna punca pa je tudi Emma Gonzalez, ki je po strelskem napadu na floridski šoli povzdignila glas in postala glavni obraz protestov za boj proti nenadzorovani prodaji orožja v Ameriki. O sodobnih in preteklih pogumnih puncah se je Niko Kovač pogovarjala Maja Stepančič.


10.11.2018

Znanost ni postranska zadeva

Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki letos poteka pod geslom “Znanost, človekov pravica”. V številnih resnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse je več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. Znanost tako ni več le nekaj zabavnega in kratkočasnega, temveč postaja v medijski agendi gorivo za gospodarski razvoj, pospeševalec družbenega napredka in gojišče novih idej, ki bodo tlakovale pot v prihodnost. “Že če se obrnemo v zgodovino, vidimo, da je šlo najbolje tistim državam, ki so vlagale v znanost, ki so spodbujale dobre ideje in na njih gradile gospodarstvo,” pravi naš sogovornik, britanski novinar Alok Jha, ki se je s poročanjem za The Giardian, BBC in trenutno za The Economist uveljavil kot eden od bolj prepoznavnih obrazov znanstvenega novinarstva mlajše generacije na Otoku.


09.11.2018

Dva "pirčka" sta lahko že preveč

Res je nepotrebno, da tvegamo. Pa ne samo zaradi ognja doma in denarne ter točkovne kazni, predvsem zaradi vseh ostalih uedležencev v prometu


07.11.2018

Ko sem s tal pobiral trupla, je moj brat kot glavni podnebni pogajalec pri Združenih narodih zastopal Filipine

Berenice Tompkins je 23-letna Američanka, ki dela na področju socialnega dela. AG Sano jih ima 43 in je filipinski podnebni aktivist, ulični umetnik in preživeli v najhujšem tajfunu, ki je pred petimi leti prizadel njegovo državo. Alan Burns je 72-letni Britanec, ki živi in ustvarja na vzhodni ameriški obali. Trojica je del pisane mednarodne zasedbe, ki v teh tednih pešači od Italije, prek Slovenije, Avstrije, Slovaške, Češke pa do Poljske, kjer bo v začetku decembra potekala letošnja podnebna konferenca Združenih narodov.


07.11.2018

Projekt Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu 2.0

Projekt Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu 2.0 je povezal 35 partnerjev, ki so tudi s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada izboljšali kakovost izdelkov in poslovnih praks znotraj posameznega podjetja v lesni industriji. Še bolj pomembno pa je, da so model delovanja kompetenčnega centra za razvoj kadrov vzpostavili kot osnovo za trajni sistem panožnega usposabljanja. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedal vodja projektne pisarne Lesarskega grozda Bernard Likar. Naslednjo v nizu uspešnih zgodb s pomočjo evropskih sredstev, ki nastajajo s sofinanciranjem Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada, na Valu 202 predstavimo prihodnjo sredo ob 11-ih.


04.11.2018

Intervju v izvirniku: KNOWER

Genevieve Artadi in Louis Cole sta izvenzemeljski duet KNOWER. Pred dobrimi osmimi leti sta se spoznala in odkrila skupno strast do kombiniranja zvokov in ustvarjanja glasbe. Združujeta na videz – oziroma na posluh – nezdružljivo: sir z marmelado, in presenečata z okusom. V Los Angelesu sta doštudirala džez, zdaj ga pretapljata v novi žanr. Quincy Jones je dejal, da boste KNOWER prosili za še. Louis in Genevieve se spominjata koncerta v njegovi dnevni sobi, pisanja za Janet Jackson, govorita pa tudi o simbolu življenja – pici! Intervju je v angleščini, prevodi vas v pisni obliki čakajo na val202.si.


03.11.2018

Ne gre za filmske zvezde, ampak za zvezde na nočnem nebu

To je zgodba umetnika in filmskega ustvarjalca Johana Lurfa, 35 letnega avstrijskega strukturalista, ki si je za svoj celovečerni prvenec izbral drzno temo 'zvezde filma', in to ne filmske zvezde, temveč zvezde na nočnem neb. Skoraj 10 let je iz 550 filmov izbiral le tiste sekvence, ki prikazujejo nočno zvezdno nebo ... in če njegov zadnji dokumentarni film iščemo v katalogu ali na režiserjevi spletni strani, bomo opazili, da je označen le z malim simbolom zvezdice. Film je brez pravega naslova in brez pravih odgovorov – a s toliko vprašanj, kot je zvezd v vesolju, je zapisal producent Daniel Kasman.


01.11.2018

Egipčanska sarkofaga v Vipavi

Zase moramo kar najbolje poskrbeti, ko smo še živi, a verjetno se kdo ukvarja tudi z vprašanjem, kako dobro bo zanj poskrbljeno, ko bo prestopil na drugo stran. O tem je razmišljal tudi Vipavec Anton Lavrin, vendar ne o svojem poslednjem domu, ampak o domu svojih staršev in prezgodaj umrlega sina. V Vipavo je tako dal leta 1845 pripeljat kar dva egipčanska sarkofaga, ki so ju odkrili ob vznožju Kefrenove piramide v Gizah.


31.10.2018

Za 16 kilometrov gradiva!

Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.


31.10.2018

Projekt BOBER Agencije RS za okolje

Projekt BOBER – Boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve predstavlja nadgraditev sistema za spremljanje in analiziranje stanja okolja v Sloveniji. Gre za velik projekt, ki so ga tudi s sredstvi EU izpeljali na Agenciji RS za okolje. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedal vodja projekta mag. Gregor Sluga.


31.10.2018

Študenta teologije sva zdaj zaposlena v isti “firmi”

Mitja Andrejek in Judit Györfi Andrejek sta evangeličanska duhovnika, mož in žena, ki z dvema otrokoma živita in versko delujeta v Križevcih na Goričkem.


30.10.2018

Sodobni Diogeni?

Gost spletne rubrike Frekvence X #zManost je ta teden dr. Rajko Muršič, kulturni antropolog in etnolog, ki predava študentom teh področij na ljubljanski Filozofski fakulteti. Trenutno je na službeni pot od Lizbone, Londona do Brightona, od koder se nam tudi oglaša. In ker je danes 31. 10., dan reformacije: kako razmišlja o posameznikovem avtonomnem boju danes? Se danes kot posameznik še lahko postaviš po robu sistemu in zmagaš?


28.10.2018

VAL 1973

Prisluhnite tudi celotnemu posnetku (Val 202, 18. oktober 1973).


28.10.2018

Val 202 leta 1973

Danes je 28.oktober, dan RTV. Zakaj? Ker je 28.oktobra 1928, pred točno devetdesetimi leti, začel uradno oddajati Radio Ljubljana. Zgodovina našega radia je burna, bogata, pisana, v njej pa si zasluži posebno poglavje tudi naš Val 202, ki je bil znanilec začetka demokratizacije medijev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ker je bil drugačen, živ, sproščen, aktualen, drzen in vsak dan bolj povezan s svojimi poslušalkami in poslušalci.


25.10.2018

Gibanje na prostem je še kako pomembno

Zdrav življenjski slog ne pomeni le daljšega in bolj kakovostnega življenja, ampak tudi boljši učni uspeh. Reden tek v gozdu, prosta gibalna igra ali pa brcanje žoge na igrišču ni zgolj »izguba časa« ali »kurjenje kalorij«. Telesna vadba spodbudi sproščanje določenih snovi v možganih, ki okrepijo živčne celice in izboljšajo delovanje možganov. Dodatne ure športne vzgoje ali pa vsakodnevna vadba pa po raziskavah pripomorejo tudi k temu, da otroci bolje berejo, pišejo in računajo. Podobno velja za odrasle. Podrobneje v pogovoru z nevropediatrinjo dr. Tino Bregant.


25.10.2018

Zakaj se jesensko listje obarva tako pisano

Ste kdaj pomislili, zakaj se jesensko listje obarva tako pisano in zakaj te mavrične predstave nimamo vse leto? V jutranji mestni kulisi odpadajočega listja in prometa je ozadje za jesenskimi barvami pojasnila Bojana Boh Podgornik, profesorica z Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani.


24.10.2018

Slovenski planiski muzej

Slovenski planinski muzej v Mojstrani predstavlja ohranjeno slovensko planinsko dediščino, naravovarstvene vsebine naših gora, evidentira, preučuje ter promovira planinsko dediščino Slovencev doma in po svetu. Tudi s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj se je dolgoletna želja vseh uresničila leta 2010 z odprtjem, a ideje in z njimi številni predmeti so se zbirali že bistveno prej. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedala direktorica Irena Lačen Benedičič.


Stran 65 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov