Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
"Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice sta jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji za izbris ni odgovarjal še nihče."
Branko Soban je ugleden zunanjepolitični novinar in komentator, dolgoletni dopisnik časnika Delo iz Kaira in Moskve ter aktualni prejemnik priznanja Društva novinarjev Slovenije za izjemne dosežke.
Pred kratkim je pri Založbi Sanje izšla njegova knjiga z naslovom Zločin brez kazni, ki prinaša izbor 31 Sobanovih intervjujev. Ti živo slikajo trke med islamom in zahodom, turško-kurdske dileme, razkrivajo ozadja konfliktov na Balkanu in osvetljujejo zagonetno rusko stvarnost.
“Putin je v narekovajih osebnost leta 2013. Svoje politične tekmece na Zahodu in v Evropi je potolkel na vsej črti: z Ukrajino, Edwardom Snowdnom, obranil je sirskega predsednika Asada, za veliki finale pa je pomilostil še politične zapornike.”
“V Putinovi Rusiji vlada dirigirana demokracija, ki s sklicevanjem na zakonodajo uzakonja brezzakonje.”
Soban ocenjuje, da je očitno šlo tudi za dialog med Moskvo in Berlinom, po drugi strani pa si Putin s to potezo želi dvigniti ugled pred olimpijskimi igrami v Sočiju.
“Mihail Hodorkovski je po izpustitvi dejal, da se v politiko ne bo več vmešaval, a sam temu ne verjamem povsem. Že izjava, da si bo prizadeval za izpustitev vseh političnih zapornikov, je politična. Prepričan sem, da se bo Hodorkovski aktivno vrnil v politiko.”
Srebrenica, zločin brez konca
Branko Soban se v številnih intervjujih dotika tudi tragedije v Srebrenici, ki je žalosten primer dvoličnosti sodobne demokracije.
“Ta genocid, najhujši zločin na evropskih tleh po 2. svetovni vojni, bo v resnici končan šele takrat, ko bodo vsi pobiti dokončno pokopani kot ljudje. Ratko Mladić pa v resnici ostaja heroj, zlasti med Srbi v Republiki Srpski. Ko se voziš po tamkajšnjih vaseh so na zidovih še vedno njegovi portreti in napisi ‘Ratko heroj.’ Srebreniški genocid bo vsaj delno končan, ko bo Mladić obsojen v Haagu.”
Po 2. svetovni vojni se je v svetu in Evropi zgodilo ogromno zločinov, za katere ni nihče odgovarjal. Prav iz tega razloga je dal Branko Soban zbirki intervjujev naslov ‘Zločin brez kazni.’ In opozarja tudi na slovenski primer izbrisanih.
“Slovenija se je ob referendumu in osamosvajanju nenehno sklicevala na nekakšne nove vrednote, a je prav te vrednote pokopala z enim samim zamahom, z izbrisom blizu 26 tisoč ljudi. Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu sta v ločenih mnenjih jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji ni za izbris odgovarjal še nihče, kar je po mojem mnenju velika napaka našega pravosodja.”
“Žalostno dejstvo slovenskega novinarstva je, da naše medijske hiše ukinjajo dopisništva po svetu. To je umor novinarstva. Zunanje politike ne moreš delati s sedenjem v redakciji in z internetom. Svet je vedno bolj globaliziran, nas pa ni več tam. Postajamo odvisni od informacij, ki nam jih servirajo drugi in jih ne preverjamo.”
Zakaj Snowden ne bo nikoli dobil Nobelove in Saharove nagrade …
Soban že dolga leta poroča iz Sveta Evrope in Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Pospremil je tudi nedavno podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je za leto 2013 prejela Malala, pakistanska deklica, ki je preživela atentat.
“Vsekakor si je Malala to nagrado zaslužila, a če bi lahko jaz odločal, bi jo namenil Edwardu Snowdnu. Toda problem je, da Zahod takrat, ko ne more rešiti problema, ki ga je sam zakuhal, poišče žrtev. In to so običajno otroci. Nagrajevanje otrok nenadoma pristane v ospredju, vojna pa ostaja samo dramatična kulisa.”
Politika bi po mnenju Sobana z nagrado Snowdnu opozorila na lastne napake in zato tega ne bo nikoli storila. “To se nenehno dogaja. Vedno vidimo samo žrtve terorja, kar je prav, nikoli pa ne vidimo žrtev vojne. Toda videti moramo tudi tiste žrtve, ki jih mi, kot ameriški zavezniki, posredno tudi sami povzročamo.”
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
"Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice sta jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji za izbris ni odgovarjal še nihče."
Branko Soban je ugleden zunanjepolitični novinar in komentator, dolgoletni dopisnik časnika Delo iz Kaira in Moskve ter aktualni prejemnik priznanja Društva novinarjev Slovenije za izjemne dosežke.
Pred kratkim je pri Založbi Sanje izšla njegova knjiga z naslovom Zločin brez kazni, ki prinaša izbor 31 Sobanovih intervjujev. Ti živo slikajo trke med islamom in zahodom, turško-kurdske dileme, razkrivajo ozadja konfliktov na Balkanu in osvetljujejo zagonetno rusko stvarnost.
“Putin je v narekovajih osebnost leta 2013. Svoje politične tekmece na Zahodu in v Evropi je potolkel na vsej črti: z Ukrajino, Edwardom Snowdnom, obranil je sirskega predsednika Asada, za veliki finale pa je pomilostil še politične zapornike.”
“V Putinovi Rusiji vlada dirigirana demokracija, ki s sklicevanjem na zakonodajo uzakonja brezzakonje.”
Soban ocenjuje, da je očitno šlo tudi za dialog med Moskvo in Berlinom, po drugi strani pa si Putin s to potezo želi dvigniti ugled pred olimpijskimi igrami v Sočiju.
“Mihail Hodorkovski je po izpustitvi dejal, da se v politiko ne bo več vmešaval, a sam temu ne verjamem povsem. Že izjava, da si bo prizadeval za izpustitev vseh političnih zapornikov, je politična. Prepričan sem, da se bo Hodorkovski aktivno vrnil v politiko.”
Srebrenica, zločin brez konca
Branko Soban se v številnih intervjujih dotika tudi tragedije v Srebrenici, ki je žalosten primer dvoličnosti sodobne demokracije.
“Ta genocid, najhujši zločin na evropskih tleh po 2. svetovni vojni, bo v resnici končan šele takrat, ko bodo vsi pobiti dokončno pokopani kot ljudje. Ratko Mladić pa v resnici ostaja heroj, zlasti med Srbi v Republiki Srpski. Ko se voziš po tamkajšnjih vaseh so na zidovih še vedno njegovi portreti in napisi ‘Ratko heroj.’ Srebreniški genocid bo vsaj delno končan, ko bo Mladić obsojen v Haagu.”
Po 2. svetovni vojni se je v svetu in Evropi zgodilo ogromno zločinov, za katere ni nihče odgovarjal. Prav iz tega razloga je dal Branko Soban zbirki intervjujev naslov ‘Zločin brez kazni.’ In opozarja tudi na slovenski primer izbrisanih.
“Slovenija se je ob referendumu in osamosvajanju nenehno sklicevala na nekakšne nove vrednote, a je prav te vrednote pokopala z enim samim zamahom, z izbrisom blizu 26 tisoč ljudi. Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu sta v ločenih mnenjih jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji ni za izbris odgovarjal še nihče, kar je po mojem mnenju velika napaka našega pravosodja.”
“Žalostno dejstvo slovenskega novinarstva je, da naše medijske hiše ukinjajo dopisništva po svetu. To je umor novinarstva. Zunanje politike ne moreš delati s sedenjem v redakciji in z internetom. Svet je vedno bolj globaliziran, nas pa ni več tam. Postajamo odvisni od informacij, ki nam jih servirajo drugi in jih ne preverjamo.”
Zakaj Snowden ne bo nikoli dobil Nobelove in Saharove nagrade …
Soban že dolga leta poroča iz Sveta Evrope in Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Pospremil je tudi nedavno podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je za leto 2013 prejela Malala, pakistanska deklica, ki je preživela atentat.
“Vsekakor si je Malala to nagrado zaslužila, a če bi lahko jaz odločal, bi jo namenil Edwardu Snowdnu. Toda problem je, da Zahod takrat, ko ne more rešiti problema, ki ga je sam zakuhal, poišče žrtev. In to so običajno otroci. Nagrajevanje otrok nenadoma pristane v ospredju, vojna pa ostaja samo dramatična kulisa.”
Politika bi po mnenju Sobana z nagrado Snowdnu opozorila na lastne napake in zato tega ne bo nikoli storila. “To se nenehno dogaja. Vedno vidimo samo žrtve terorja, kar je prav, nikoli pa ne vidimo žrtev vojne. Toda videti moramo tudi tiste žrtve, ki jih mi, kot ameriški zavezniki, posredno tudi sami povzročamo.”
V jutranjih nebulozah je Miha Šalehar s poslušalci razpravljal o potrošniških nategih - čudežni vodi, čokoladi za hujšanje pa margarini z okusom masla in mehčalcem z vonjem Provanse. Niso vsi nategi slabi, nekateri so prav ljubki.
Igor Vidmar, Igor Bašin in Janez Golič v Drugem valu predstavljajo alternativno glasbo.
Nebuloze so pomagale DARS-u cestico graditi. Razjahali ste njihove mame in raje predlagali rešitve. Več glav več ve.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se posvečamo finski kantavtorici Mirel Wagner pred njenim skorajšnjim nastopom na festivalu Mesto žensk, ob njej pa poslušamo še drugi album kalifornijskih vintage-rockerjev Allah-Las. V zadnjem delu se najprej vrti solistični, napol akustični album J Mascisa, sicer kitarista in pevca v Dinosaur Jr. Večji poudarek bo na navezi Lydia Lunch & Cypress Grove.
Srednjeveška Radovljica je bila po koncu druge svetovne vojne ena največjih občin v takratni državi. Med vojno pa je bila precej pomembna Prešernova ulica, ki je takrat še nosila nemško ime. Na njej so namreč živeli nemški oficirji in stanovanja so bila zgrajena posebej zanje. Po vojni so jih precej uničena, brez stekel, dali družinam in sicer vsako stanovanje na pol. Ena družina je dobila kuhinjo, druga kopalnico. Pomembno je bilo, da je bila voda. In prav prvo leto po koncu vojne se je na radovljiški Prešernovi ulici ulici rodil Milan Černe.
Letošnje vreme ni za nikamor! So krivi Chemtrailsi, Haarp, kaj drugega? Ali pa moramo preprosto slediti fizikalnim zakonom? V jutranjem pogovoru z Mihijem.
To jesen bomo ob sobotah zvečer na TVS2 lahko spremljali premiere Aritmičnih koncertov izbranih, žanrsko raznolikih domačih zasedb. In ker na Valu podpiramo zasedbe, ki s samosvojo avtorsko držo krojijo in dvigajo nivo domačega glasbenega prostora, smo aritmičarjem stopili naproti – vsak ponedeljek pred sobotno televizijsko premiero bomo okušali izbrane zasedbe. Aritmično bo. Na 202! Začenjamo kar se da nadebudno in pozitivno – z mlado kamniško funk -rock zasedbo Hulahoop!
Zgodba o čezoceanki Rex, zgrajeni v Genovi, je zgodba o zlatem obdobju potniških ladij in je zgodba o drugi svetovni vojni. Parnik Rex je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja velikan med potniškimi ladjami. Bil pa je predvsem hiter. Ponos italijanskega ladjarstva so enajst let pozneje, to je leto dni pred koncem druge svetovne vojne, pri Izoli potopili zavezniki. Na boku ležeče velikanke, iz katere se je kadilo štiri dni, so se v Izoli ob 70. obletnici potopitve spomnili z dvema dogodkoma.
Jernej Sluga - Nejc, uspešen podjetnik pri Špica International in športnik po srcu, se 17. let po hudi možganski kapi s kolesom odpravlja na 375 km dolgo pot od Hodoša do Pirana. Pred začetkom poti ga je pred mikrofon povabil Miha Pongrac.
Ne bomo rekli, da je Kolodvorska pomembna zato, ker na njej stojita radio in televizija – mimogrede, za zgradbo televizije je nekoč deloval prvi živalski vrt. Pač pa je imela nekoč precej pomembno vlogo, saj je bila nekakšna vpadnica v središče – to je postala s prihodom vlaka v mesto.
V visokošolskem sistemu je nujno bolje uskladiti raziskovalno sfero in fakultete ter razrahljati in prevetriti zdajšnji okostenel sistem zaposlovanja, je prepričan rektor Univerze na Dunaju prof. dr. Heinz W. Engl, ki je ta teden obiskal Ljubljano. Univerza na Dunaju, ki bo v kratkem praznovala 650-letnico obstoja, velja za največjo univerzo v Avstriji.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album po petih letih garažnih lirikov Reigning Sound. V tretjem delu se najprej predstavi pevka Ruby, dobro desetletje smo čakali na njen novi album, ki nosi naslov Waiting For Light. Sledi islandska pianistka Soley in proti koncu nas čaka še skupina The Durutti Column in aktualni, dvojni album Chronicle LX:XL.
Uroš, Fotr, DJ Umek ali pač samo Umek. 21 let za gramofoni/računalniki, po treh albumih in skoraj 1500 nastopih. Še vedno poln elana, želje in vztrajnosti. V soboto bo spet sukal doma, z dobrim namenom in glasbo, ki je v takih primerih bolj prirejena širokemu okusu. Sicer še vedno najbolj naklonjen technu, ker techno je metal elektronske glasbe in metalsko občinstvo je najbolj zvesto in ne nazadnje kritično.
Zakaj snemamo koncerte? Pa prometne nesreče in epileptične napade? Dokumentiramo vse življenjske trenutke, tudi naših otrok, vse dokler ne bodo zmogli videoposnetkov sebe končno snemati sami.
Celjski pianist, pevec in avtor Uroš Perić pripravlja nastop v Ljubljani, s katerim bo obeležil deseto obletnico kariere. O koncertu, ki bo 29. avgusta v Križankah in nekaterih načrtih pa boste več izvedeli v sobotnem pogovoru.
Neveljaven email naslov