Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
"Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice sta jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji za izbris ni odgovarjal še nihče."
Branko Soban je ugleden zunanjepolitični novinar in komentator, dolgoletni dopisnik časnika Delo iz Kaira in Moskve ter aktualni prejemnik priznanja Društva novinarjev Slovenije za izjemne dosežke.
Pred kratkim je pri Založbi Sanje izšla njegova knjiga z naslovom Zločin brez kazni, ki prinaša izbor 31 Sobanovih intervjujev. Ti živo slikajo trke med islamom in zahodom, turško-kurdske dileme, razkrivajo ozadja konfliktov na Balkanu in osvetljujejo zagonetno rusko stvarnost.
“Putin je v narekovajih osebnost leta 2013. Svoje politične tekmece na Zahodu in v Evropi je potolkel na vsej črti: z Ukrajino, Edwardom Snowdnom, obranil je sirskega predsednika Asada, za veliki finale pa je pomilostil še politične zapornike.”
“V Putinovi Rusiji vlada dirigirana demokracija, ki s sklicevanjem na zakonodajo uzakonja brezzakonje.”
Soban ocenjuje, da je očitno šlo tudi za dialog med Moskvo in Berlinom, po drugi strani pa si Putin s to potezo želi dvigniti ugled pred olimpijskimi igrami v Sočiju.
“Mihail Hodorkovski je po izpustitvi dejal, da se v politiko ne bo več vmešaval, a sam temu ne verjamem povsem. Že izjava, da si bo prizadeval za izpustitev vseh političnih zapornikov, je politična. Prepričan sem, da se bo Hodorkovski aktivno vrnil v politiko.”
Srebrenica, zločin brez konca
Branko Soban se v številnih intervjujih dotika tudi tragedije v Srebrenici, ki je žalosten primer dvoličnosti sodobne demokracije.
“Ta genocid, najhujši zločin na evropskih tleh po 2. svetovni vojni, bo v resnici končan šele takrat, ko bodo vsi pobiti dokončno pokopani kot ljudje. Ratko Mladić pa v resnici ostaja heroj, zlasti med Srbi v Republiki Srpski. Ko se voziš po tamkajšnjih vaseh so na zidovih še vedno njegovi portreti in napisi ‘Ratko heroj.’ Srebreniški genocid bo vsaj delno končan, ko bo Mladić obsojen v Haagu.”
Po 2. svetovni vojni se je v svetu in Evropi zgodilo ogromno zločinov, za katere ni nihče odgovarjal. Prav iz tega razloga je dal Branko Soban zbirki intervjujev naslov ‘Zločin brez kazni.’ In opozarja tudi na slovenski primer izbrisanih.
“Slovenija se je ob referendumu in osamosvajanju nenehno sklicevala na nekakšne nove vrednote, a je prav te vrednote pokopala z enim samim zamahom, z izbrisom blizu 26 tisoč ljudi. Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu sta v ločenih mnenjih jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji ni za izbris odgovarjal še nihče, kar je po mojem mnenju velika napaka našega pravosodja.”
“Žalostno dejstvo slovenskega novinarstva je, da naše medijske hiše ukinjajo dopisništva po svetu. To je umor novinarstva. Zunanje politike ne moreš delati s sedenjem v redakciji in z internetom. Svet je vedno bolj globaliziran, nas pa ni več tam. Postajamo odvisni od informacij, ki nam jih servirajo drugi in jih ne preverjamo.”
Zakaj Snowden ne bo nikoli dobil Nobelove in Saharove nagrade …
Soban že dolga leta poroča iz Sveta Evrope in Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Pospremil je tudi nedavno podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je za leto 2013 prejela Malala, pakistanska deklica, ki je preživela atentat.
“Vsekakor si je Malala to nagrado zaslužila, a če bi lahko jaz odločal, bi jo namenil Edwardu Snowdnu. Toda problem je, da Zahod takrat, ko ne more rešiti problema, ki ga je sam zakuhal, poišče žrtev. In to so običajno otroci. Nagrajevanje otrok nenadoma pristane v ospredju, vojna pa ostaja samo dramatična kulisa.”
Politika bi po mnenju Sobana z nagrado Snowdnu opozorila na lastne napake in zato tega ne bo nikoli storila. “To se nenehno dogaja. Vedno vidimo samo žrtve terorja, kar je prav, nikoli pa ne vidimo žrtev vojne. Toda videti moramo tudi tiste žrtve, ki jih mi, kot ameriški zavezniki, posredno tudi sami povzročamo.”
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
"Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice sta jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji za izbris ni odgovarjal še nihče."
Branko Soban je ugleden zunanjepolitični novinar in komentator, dolgoletni dopisnik časnika Delo iz Kaira in Moskve ter aktualni prejemnik priznanja Društva novinarjev Slovenije za izjemne dosežke.
Pred kratkim je pri Založbi Sanje izšla njegova knjiga z naslovom Zločin brez kazni, ki prinaša izbor 31 Sobanovih intervjujev. Ti živo slikajo trke med islamom in zahodom, turško-kurdske dileme, razkrivajo ozadja konfliktov na Balkanu in osvetljujejo zagonetno rusko stvarnost.
“Putin je v narekovajih osebnost leta 2013. Svoje politične tekmece na Zahodu in v Evropi je potolkel na vsej črti: z Ukrajino, Edwardom Snowdnom, obranil je sirskega predsednika Asada, za veliki finale pa je pomilostil še politične zapornike.”
“V Putinovi Rusiji vlada dirigirana demokracija, ki s sklicevanjem na zakonodajo uzakonja brezzakonje.”
Soban ocenjuje, da je očitno šlo tudi za dialog med Moskvo in Berlinom, po drugi strani pa si Putin s to potezo želi dvigniti ugled pred olimpijskimi igrami v Sočiju.
“Mihail Hodorkovski je po izpustitvi dejal, da se v politiko ne bo več vmešaval, a sam temu ne verjamem povsem. Že izjava, da si bo prizadeval za izpustitev vseh političnih zapornikov, je politična. Prepričan sem, da se bo Hodorkovski aktivno vrnil v politiko.”
Srebrenica, zločin brez konca
Branko Soban se v številnih intervjujih dotika tudi tragedije v Srebrenici, ki je žalosten primer dvoličnosti sodobne demokracije.
“Ta genocid, najhujši zločin na evropskih tleh po 2. svetovni vojni, bo v resnici končan šele takrat, ko bodo vsi pobiti dokončno pokopani kot ljudje. Ratko Mladić pa v resnici ostaja heroj, zlasti med Srbi v Republiki Srpski. Ko se voziš po tamkajšnjih vaseh so na zidovih še vedno njegovi portreti in napisi ‘Ratko heroj.’ Srebreniški genocid bo vsaj delno končan, ko bo Mladić obsojen v Haagu.”
Po 2. svetovni vojni se je v svetu in Evropi zgodilo ogromno zločinov, za katere ni nihče odgovarjal. Prav iz tega razloga je dal Branko Soban zbirki intervjujev naslov ‘Zločin brez kazni.’ In opozarja tudi na slovenski primer izbrisanih.
“Slovenija se je ob referendumu in osamosvajanju nenehno sklicevala na nekakšne nove vrednote, a je prav te vrednote pokopala z enim samim zamahom, z izbrisom blizu 26 tisoč ljudi. Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu sta v ločenih mnenjih jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji ni za izbris odgovarjal še nihče, kar je po mojem mnenju velika napaka našega pravosodja.”
“Žalostno dejstvo slovenskega novinarstva je, da naše medijske hiše ukinjajo dopisništva po svetu. To je umor novinarstva. Zunanje politike ne moreš delati s sedenjem v redakciji in z internetom. Svet je vedno bolj globaliziran, nas pa ni več tam. Postajamo odvisni od informacij, ki nam jih servirajo drugi in jih ne preverjamo.”
Zakaj Snowden ne bo nikoli dobil Nobelove in Saharove nagrade …
Soban že dolga leta poroča iz Sveta Evrope in Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Pospremil je tudi nedavno podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je za leto 2013 prejela Malala, pakistanska deklica, ki je preživela atentat.
“Vsekakor si je Malala to nagrado zaslužila, a če bi lahko jaz odločal, bi jo namenil Edwardu Snowdnu. Toda problem je, da Zahod takrat, ko ne more rešiti problema, ki ga je sam zakuhal, poišče žrtev. In to so običajno otroci. Nagrajevanje otrok nenadoma pristane v ospredju, vojna pa ostaja samo dramatična kulisa.”
Politika bi po mnenju Sobana z nagrado Snowdnu opozorila na lastne napake in zato tega ne bo nikoli storila. “To se nenehno dogaja. Vedno vidimo samo žrtve terorja, kar je prav, nikoli pa ne vidimo žrtev vojne. Toda videti moramo tudi tiste žrtve, ki jih mi, kot ameriški zavezniki, posredno tudi sami povzročamo.”
Pregled in napoved festivalov v drugem delu poletne sezone - ozremo se čez mejo in pregledamo atraktivne lokacije.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini tokratnega Drugega vala nadaljujemo s predstavitvijo albuma Divide & Exit nergaškega postpunk-rapovskega dua Sleaford Mods iz Nottinghama, z industrial-eksperimentalno ploščo Wölfli’s Nightmare pa vstopamo v zono somraka švicarskega projekta Sudden Infant. Tretji del Drugega vala bo zapolnila glasba s tretjega dela projekta The Jeffrey Lee Pierce Session. Na ploščku Axels & Sockets manj znane pesmi prezgodaj umrlega vodje skupine The Gun Club izvaja vrsta eminentnih glasbenikov, glasbenic, pevk in pevcev – Iggy Pop, Nick Cave, Thurston Moore, Deborah Harry, Andrea Schroeder, Mark Lanegan, Mark Stewart, Hugo Race in drugi.
Po sprehodu po domači festivalski krajini prejšnji teden tokrat nadaljujemo pregled za našimi mejami, saj bomo dve oddaji namenili pregledu glavnih tujih destinacij na zemljevidu glasbenih romarjev. Danes bomo na koledarju prečrtali junij in prvo polovico julija.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. Drugo tretjino Drugega vala bo zapolnila tribalna urbana rockovska godba švedske zasedbe The Skull Defekts z njihovega novega albuma Dances in Dreams of the Known Unknown, na katerem se ji je pridružil Daniel Higgs iz ameriških Lungfish. Preostali delež bo zapolnil jezni nergaški postpunk-rap nottinghamskega dua Sleaford Mods z novega albuma Divide & Exit, ki že velja za eno najbolj vročih plošč na britanskem otočju. V tretjem delu najprej zahrumijo dekleta, Savages so namreč objavile koncertni maksi singel. Wovenhand oziroma David Eugene Edwards je iz akustičnega projekta prešel v elektrificiran, skoraj hard-rockovski folk bend. Album Refractory Obdurate še vedno prežemajo versko goreča besedila. Vmes vskoči pevka EMA, oziroma Erika M Anderson z albumom The Future’s Void.
V posebnem predfestivalskem terminu vam približuje dogajanje na domačih festivalskih odrih to poletje.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in druga koncertna dogajanja. V drugi tretjini oddaje se posvečamo letošnji jubilejni 30. Drugi godbi. V tretjem delu so soočimo z novo godbo neuničljivih Swans.
Tess Vonck je 27-letna belgijska novinarka, ki prihaja iz srca Evrope - Bruslja. Pred evropskimi volitvami se je odločila preveriti, če je generacija Y res tako apatična, kot se govori. Odpravila se je na tri mesece dolgo potovanje po kavčih mladih v vseh 28-ih evropskih prestolnicah in zdaj trdi, da mladi nikakor niso apatični, le izogibajo se tradicionalni politični participaciji.
Kolo je lahko tista odvečna stvar v kotu garaže, na kateri se nabira prah, lahko je le prevozno sredstvo za nujne primere, lahko pa je tudi podaljšek telesa. Društvo Muslauf se že 6 let posveča gojenju kulture kolesarjenja, tega pa se lotevajo v prvi vrsti z drugačnimi kolesi, ki zahtevajo drugačen način vožnje. Kaj je tako posebnega pri muslaufu?
Praznik dela je za okoli 13.000 Slovencev, ki delajo v Avstriji, delovni dan. Iz Pomurja, kjer je brezposelnih več kot 9.000 ljudi, glede na skoraj 20 % delež gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi, mnogi služijo svoj vsakdanji kruh v sosednji Avstriji. Takih je med vsemi, ki delajo v tujini, kar 85 odstotkov.
Ob težavni situaciji na trgu dela je za mnoge mlade edina rešitev kreativnost in iznajdljivost. Dokaz, da lahko hobi preraste tudi v poslovno priložnost, so člani društva Muslauf, ki so iz svoje ljubezni do koles razvili kolesarsko delavnico Musverks.
Neveljaven email naslov