Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
Številni ljudje napačno mislijo, da bi jim podjetja lahko odpisala dolgove že za letos
Približno 100 tisoč upravičencev lahko do 31. oktobra na centrih za socialno delo, Karitasu, Rdečem križu, Zvezi prijateljev mladine, spletni strani Paket pomoči in še na nekaterih mestih dobi obrazec, s katerim lahko zaprosijo za odpis starih dolgov.
V skladu z vladnim projektom pomoči bodo lahko odpisani različni dolgovi: dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, dolgovi za vrtec in šolsko prehrano ali dolgovi ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. So pa to dolgovi, ki so konec minulega leta zapadli za več kot eno leto, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Projektu se je pridružilo približno 70 podjetij, organizacij in občin – njihov seznam najdete na spletni strani Ministrstva za delo. Preden se odločite za oddajo obrazca, seveda preverite, ali je določeno podjetje sploh na tem seznamu. Pomembno je še, da je najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, milijon evrov. Zaradi te omejitve bo eno izmed meril za odpis dolga tudi vrstni red vloženih prošenj, vendar ne v primeru vseh podjetij. Nekatera, tudi SPL, d. o. o., bodo tako denimo najprej zbrala vse vloge in nato določila zgornjo mejo za odpis dolga.
Poklicali smo nekaj centrov za socialno delo, Karitas in Rdeči križ. Ugotovitev je precej preprosta – na vzhodu države je zanimanje za odpis dolgov veliko večje kot na zahodu. V Murski Soboti je bilo denimo dopoldne na centru za socialno delo približno sto ljudi, ki so izpolnjevali obrazce ali se vsaj zanimali za odpis. Precej zanimanja je bilo tudi v Mariboru. Tam so se na občini odločili, da z mariborskimi javnimi podjetji in s centrom za socialno delo odprejo kar skupno pisarno, ki se bo (centralno) ukvarjala z odpisi dolgov.
Za konec omenimo še eno posebnost – elektro podjetja. Ta namreč dolgove urejajo bolj ali manj sproti in ob neplačilu že naslednji mesec izklopijo elektriko. Vseeno so tudi nekatera elektro podjetja del projekta odpisa dolga.
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
Številni ljudje napačno mislijo, da bi jim podjetja lahko odpisala dolgove že za letos
Približno 100 tisoč upravičencev lahko do 31. oktobra na centrih za socialno delo, Karitasu, Rdečem križu, Zvezi prijateljev mladine, spletni strani Paket pomoči in še na nekaterih mestih dobi obrazec, s katerim lahko zaprosijo za odpis starih dolgov.
V skladu z vladnim projektom pomoči bodo lahko odpisani različni dolgovi: dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, dolgovi za vrtec in šolsko prehrano ali dolgovi ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. So pa to dolgovi, ki so konec minulega leta zapadli za več kot eno leto, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Projektu se je pridružilo približno 70 podjetij, organizacij in občin – njihov seznam najdete na spletni strani Ministrstva za delo. Preden se odločite za oddajo obrazca, seveda preverite, ali je določeno podjetje sploh na tem seznamu. Pomembno je še, da je najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, milijon evrov. Zaradi te omejitve bo eno izmed meril za odpis dolga tudi vrstni red vloženih prošenj, vendar ne v primeru vseh podjetij. Nekatera, tudi SPL, d. o. o., bodo tako denimo najprej zbrala vse vloge in nato določila zgornjo mejo za odpis dolga.
Poklicali smo nekaj centrov za socialno delo, Karitas in Rdeči križ. Ugotovitev je precej preprosta – na vzhodu države je zanimanje za odpis dolgov veliko večje kot na zahodu. V Murski Soboti je bilo denimo dopoldne na centru za socialno delo približno sto ljudi, ki so izpolnjevali obrazce ali se vsaj zanimali za odpis. Precej zanimanja je bilo tudi v Mariboru. Tam so se na občini odločili, da z mariborskimi javnimi podjetji in s centrom za socialno delo odprejo kar skupno pisarno, ki se bo (centralno) ukvarjala z odpisi dolgov.
Za konec omenimo še eno posebnost – elektro podjetja. Ta namreč dolgove urejajo bolj ali manj sproti in ob neplačilu že naslednji mesec izklopijo elektriko. Vseeno so tudi nekatera elektro podjetja del projekta odpisa dolga.
V mestni občini Celje si želijo izboljšati povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in s tem zmanjšati prometne zastoje ter izboljšati kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pripravili projekt ureditve mreže kolesarskih povezav. 30 kilometrov novih kolesarskih povezav v Celju z ustrezno servisno opremo bo povečalo število kolesarjev in kot pravi Miran Gaberšek, vodja področja urejanja prometa na Mestni občini, tudi povezalo urbana območja z njihovim zaledjem. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, ki po nekaj letih predstavlja drugi duet z Jadranko Juras.
Zgodba o tem, kako je Reginald Dwight postal Elton John. In bil v nekem trenutku večji od legendarnih Beatlov.
Dr. Maša Jazbec je pred kratkim doktorirala pri prof. Hirošiju Išiguru, vodilnem svetovnem strokovnjaku za humanoide. V intervjuju za Frekvenco razlaga o zadnjih trendih v svetovni robotiki, robovih odnosa človek-umetna inteligenca, človekovih in robotskih pravicah ... Tudi o tem, ali bodo njene rodne Trbovlje morda nekoč prvo mesto z robotskimi občani. Pogovor je del serije Vala 202 Quo vadis, človek?! Več na: www.val202.si/frekvencax Pogovarjal se je Luka Hvalc
Tomi Meglič ob 20 obletnici Siddhartinega prvenca ID o spominih, mladosti, naivnosti in vzornikih
Goričko v Prekmurju se že lep čas na različne načine upira izumrtju. Zaraščanju krajine in staranju v občini Šalovci že dobro desetletje uspešno kljubuje eko-socialna kmetija Korenika, na kateri dela skoraj 70 ljudi.
V studio smo povabili skupino mladih snovalcev s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je pred dnevi prejela glavno rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za inovativen proces priprave katalizatorjev. Kot pravijo člani skupine, gre za prebojne raziskave, na podlagi katerih se lahko Slovenija vključi v svetovno tekmo na področju alternativnih virov energije in to tekmo tudi vodimo. Zasnovali so nov katalizator za gorivne celice, ki je učinkovitejši in ugodnejši od obstoječih, ob tem pa so odkrili tudi nov postopek za njegovo izdelavo.
Primož Roglič je na drugem kronometru prepričljivo zmagal in se vodilnemu Italijanu Contiju približal na manj kot dve minuti zaostanka v boju za roza majico.
Evrovizija 2019 - bleščice, spektakel, matrica ... Evrovizija 1993 - orkester, evforija, mavrica. Tako se tistega leta spominja takrat dolgolasi in v mavrični suknjič oblečen Cole Moretti, ki je kot frontman 1X benda prvič zastopal samostojno Slovenijo na Evroviziji v Millstreetu na Irskem. Tih deževen dan se je takrat sicer uvrstil na predzadnje, 22. mesto, a je skladba ostala v zavesti Slovencev. Zdi se, da se z njo poistoveti in si jo vrti vsaka generacije, Cole s skladbo ni nikoli obogatel … je zanj največja nagrada, da je skladba všečna, da jo vsi poznajo in da prikliče spomine na tisto lepo, optimistično obdobje.
Darja Švajger je Slovenijo na Evrosongu zastopala dvakrat. Prvič leta 1995 s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto na Evroviziji v Dublinu, drugič leta 1999 v Jeruzalemu s skladbo For A Thousand Years zasedla 11. mesto. Kakšni so spomini in kakšno je bilo življenje po Evroviziji? Več v pogovoru z Andrejem Karolijem.
Dogodek, ob katerem oboževalcem bleščic, pirotehnike in dima zastane dih, je prišel do finalnega večera. 23 kamer, 11 km kablov je potrebnih, da se dogodek prikrade v vsako evropsko vas. Prizorišče letošnje Evrovizije v Tel Avivu so pripravljali 21 dni, vse skupaj pa bodo podrli v treh dneh. Kar dobra prispodoba za medijski pomp, ki se zgradi okrog festivala, a po njem hitro usahne. Ampak danes so pričakovanja velika, finalni večer naj bi spremljalo več kot 200 milijonov ljudi po svetu, neposredno iz Tel Aviva pa se je pred finalnim večerom oglasil tudi Rok Kužel.
Mitja Peček kliče v Cannes, kjer poteka 72. filmski festival. Z Nino Zagoričnik med drugim o najbolj pričakovanih premierah in stanju filma danes.
Moto »sweat, baby, sweat« že več desetletje predstavlja filozofijo benda Repetitor. S prepletom umazanega seksapila, nebrzdane odrske prezence in neizprosnih zvočnih zidov, ki poslušalcem nabijajo kri po žilah, so si Repetitor prislužili status najbolj glasne rokenrol zasedbe Balkana, za katero glave obrača staro in mlado. Dober glas pa pregovorno seže vzdolž in počez po evropski celini, v Rusijo, na Kitajsko in celo do ušes kanadskih Arcade Fire. Repetitor odlikuje njihova nagonska prvinskost, pankerska surovost, nastopaška neposrednost in izrazna avtentičnost. Klara Zupančič se je pogovarjala s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico, ki v triu z Ano-Marijo Cupin in Mileno Milutinović ustvarja že skoraj 15 let.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov