Minuli teden je na hrvaškem potekal 6. mednarodni festival glasbenih dokumentarnih filmov Solo positivo. Letos je prvič zasedel prostore v Opatiji, kamor se je preselil iz nacionalnega parka Paklenica. Pravijo, da bi Opatija lahko postala hrvaški Cannes in z nekaterimi gosti se je temu približala že letos. Med njimi je bil tudi z oskarjem nagrajeni režiser Malcom Clark.

Če imaš rad glasbo in film, imaš rad tudi glasbene filme oziroma filme o glasbi. S to idejo je leta 2010 skupina ljudi, ki ima rada oboje, prvič organizirala mednarodni glasbeno – dokumentarni filmski festival Solo positivo. Ali je pripomogel naslov ali kaj drugega, festival se je ohranil in razširil in se zato letos iz nacionalnega parka Paklenica preselil v obmorsko Opatijo, za katero želijo, da postane hrvaški Cannes.

Letošnje število prijavljenih filmov je bilo rekordno, več kot 270 z vseh celin, izbranih in prikazanih pa je bilo manj kot 30, med njimi dva slovenske produkcije: 400 let iskanja in Kdo si pa ti?

V mesto, v katerem je bila postavljena prva turistična vila na Hrvaškem, pa tudi prvi hotel – v Opatijo, v kateri imajo pločnik slavnih Hrvatov se je letos preselil festival Solo positivo. Na seznamu glasbeno – dokumentarnih filmov je bilo kar nekaj znanih imen, Amy Winehouse oziroma film Amy pa film o prav posebni turneji petih starih kombijev, 4 glasbenih skupinah med njimi tudi kantavtor Bena Howarda, in film o prevoženih treh tisoč miljah med ameriškimi mesti od Austina do Bostona. Odprtje festivala je pospremil z oskarjem nagrajeni film Gospa s številke 6, za katerega je Malcom Clarke dobil drugega oskarja, nominiran je bil štirikrat.