Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli teden je na hrvaškem potekal 6. mednarodni festival glasbenih dokumentarnih filmov Solo positivo. Letos je prvič zasedel prostore v Opatiji, kamor se je preselil iz nacionalnega parka Paklenica. Pravijo, da bi Opatija lahko postala hrvaški Cannes in z nekaterimi gosti se je temu približala že letos. Med njimi je bil tudi z oskarjem nagrajeni režiser Malcom Clark.
Če imaš rad glasbo in film, imaš rad tudi glasbene filme oziroma filme o glasbi. S to idejo je leta 2010 skupina ljudi, ki ima rada oboje, prvič organizirala mednarodni glasbeno – dokumentarni filmski festival Solo positivo. Ali je pripomogel naslov ali kaj drugega, festival se je ohranil in razširil in se zato letos iz nacionalnega parka Paklenica preselil v obmorsko Opatijo, za katero želijo, da postane hrvaški Cannes.
Letošnje število prijavljenih filmov je bilo rekordno, več kot 270 z vseh celin, izbranih in prikazanih pa je bilo manj kot 30, med njimi dva slovenske produkcije: 400 let iskanja in Kdo si pa ti?
V mesto, v katerem je bila postavljena prva turistična vila na Hrvaškem, pa tudi prvi hotel – v Opatijo, v kateri imajo pločnik slavnih Hrvatov se je letos preselil festival Solo positivo. Na seznamu glasbeno – dokumentarnih filmov je bilo kar nekaj znanih imen, Amy Winehouse oziroma film Amy pa film o prav posebni turneji petih starih kombijev, 4 glasbenih skupinah med njimi tudi kantavtor Bena Howarda, in film o prevoženih treh tisoč miljah med ameriškimi mesti od Austina do Bostona. Odprtje festivala je pospremil z oskarjem nagrajeni film Gospa s številke 6, za katerega je Malcom Clarke dobil drugega oskarja, nominiran je bil štirikrat.
Minuli teden je na hrvaškem potekal 6. mednarodni festival glasbenih dokumentarnih filmov Solo positivo. Letos je prvič zasedel prostore v Opatiji, kamor se je preselil iz nacionalnega parka Paklenica. Pravijo, da bi Opatija lahko postala hrvaški Cannes in z nekaterimi gosti se je temu približala že letos. Med njimi je bil tudi z oskarjem nagrajeni režiser Malcom Clark.
Če imaš rad glasbo in film, imaš rad tudi glasbene filme oziroma filme o glasbi. S to idejo je leta 2010 skupina ljudi, ki ima rada oboje, prvič organizirala mednarodni glasbeno – dokumentarni filmski festival Solo positivo. Ali je pripomogel naslov ali kaj drugega, festival se je ohranil in razširil in se zato letos iz nacionalnega parka Paklenica preselil v obmorsko Opatijo, za katero želijo, da postane hrvaški Cannes.
Letošnje število prijavljenih filmov je bilo rekordno, več kot 270 z vseh celin, izbranih in prikazanih pa je bilo manj kot 30, med njimi dva slovenske produkcije: 400 let iskanja in Kdo si pa ti?
V mesto, v katerem je bila postavljena prva turistična vila na Hrvaškem, pa tudi prvi hotel – v Opatijo, v kateri imajo pločnik slavnih Hrvatov se je letos preselil festival Solo positivo. Na seznamu glasbeno – dokumentarnih filmov je bilo kar nekaj znanih imen, Amy Winehouse oziroma film Amy pa film o prav posebni turneji petih starih kombijev, 4 glasbenih skupinah med njimi tudi kantavtor Bena Howarda, in film o prevoženih treh tisoč miljah med ameriškimi mesti od Austina do Bostona. Odprtje festivala je pospremil z oskarjem nagrajeni film Gospa s številke 6, za katerega je Malcom Clarke dobil drugega oskarja, nominiran je bil štirikrat.
Upokojenci, oziroma kot si pravijo sami, penzionisti, vsako jutro telovadijo v bližnjem ljubljanskem parku. “Tudi v ekstremnih razmerah, ko je -10 stopinj, naliv ali grmenje,” pravi skoraj sedemdesetletni Mirko. Upokojenci med vadbo zajemajo energijo sonca in vesolja. Ko sem jih tako večkrat srečala, sem se jim pridružila. Še zdaleč nisem bila najbolj gibčna ali spretna. Tudi to se sčasoma spremeni, pravi Danica: “V začetku ne moreš stati na eni nogi, potem pa z veseljem. To je velik napredek!”
Nik Loukas je po številu kilometrov v zraku lani skoraj petkrat obkrožil Zemljo. Pred petimi leti je zaradi prebitih ur na letalu začel s pisanjem bloga InflightFeed. Tam objavlja informacije in fotografije hrane, ki jo strežejo med leti. Najslabši zajtrk je jedel na letu od Delhija do Pariza: “Rogljič je bil trd in posušen, naravnost odvraten. Obrok, ki ga ne bi smeli streči potnikom, sploh pa na tako dolgem letu.“
Več kot 180 osnovno in srednješolcev ta teden obiskuje poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko, ki ponuja 17 delavnic iz različnih področij za mlade tehnološke navdušence.
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Skupaj z anketiranci definiramo tri stvari oziroma pojave, ki se začnejo na črko k: kohezijska politika, konsolidacija in KKK.
Jessie Ware - Midnight Foster The People - I Love My Friends Future Islands Feat. Debbie Harry - Shadows Royal Blood - I Only Lie When I Love You Pvris - What's Wrong Haim - Ready For You Phoenix - Goodbye Soleil Cold War Kids Feat. Bishop Briggs - So Tied Up London Grammar - Non Believer Jaymes Young - Don't You Know Washed Out - Hard To Say Goodbye Wolf Alice - Don't Delete The Kisses Los Campesinos! - Renato Dall'ara Fickle Friends - Glue Vance Joy - Lay It On Me Everything Everything - Desire Childhood - Californian Light Vérité - When You're Gone Sigrid - Plot Twist Oh Wonder - Heart Strings Jorja Smith - Teenage Fantasy Grace Mitchell - Come Back For You
Kislih kumar bo kmalu konec in s tem tudi predvajanja letošnjih poletnih spotov na Valu 202. Junija sta se Katja Černela in Igorjem Velšetom zelo zabavala pri snemanju besedil. Brez iskanja pravega ambienta, kreativnega preizušanja in veliko smeha seveda ni mogoče najti pravega vzdušja, ki smo si ga zamislili. Njima gre to zelo dobro, poslušajte in se smejte!
Anže Langus Petrović – Dagi je basist, ki je od nekdaj želel biti v ozadju. Zdaj je napočil čas, da stopi v ospredje.
Ženska z iskrami v očeh. To je Dragica Trobec Zadnik. Čeprav se je pred kratkim upokojila, se še vedno rada oglasi v Mestnem muzeju v Ljubljani, saj jo tam čakajo njene velike ljubezni, njeni moški, kot pravi: Rihard Jakopič, Ivan Cankar, Oton Župančič … Ker je poleti čas, ko sprašujemo, katero knjigo nam priporočate za počitniško branje, je Tatjana Pirc to vprašala tudi Dragico Trobec Zadnik.
Rubrika Ljudje definirajo stvari … in ljudi. V njej ugotavljamo, ali je mogoče z glasom ljudstva to ali ono reč definirati čim enostavneje. Torej: kdo ali kaj je hipster?
Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo izurjenosti tako posadke helikopterja kot tudi reševalcev, saj se nesreče pogosto dogajajo v slabem vremenu in na težko dostopnih predelih, kar še dodatno otežuje reševanje. Število reševanj se je julija v primerjavi z istim mesecem lani povečalo s 54 na 97, junija so uspešno prvič pripeljali inkubator in do danes izvedli sedem prevozov inkubatorja. Aktivno so sodelovali tudi pri gašenju požarov in na pogorišča odvrgli približno 450.000 litrov vode.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, največji regionalni arhiv v Sloveniji, bo naslednje leto slavil stodvajseto obletnico. V času, ko je v Ljubljani županoval Ivan Hribar, leta 1898, je pesnik in teolog Anton Aškerc nastopil službo mestnega arhivarja. Zgodovinski arhiv Ljubljana zato krasi spominska plošča, na kateri je zapisana Aškerčeva misel o arhivu: “Vsa lokalna zgodovina …, se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv”. Direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana je magister Mitja Sadek, ki je zgodovinar, profesor latinščine, vodil je arhiv Dolenjske in Bele krajine, bil je tudi pedagog na različnih srednjih šolah. Gospod Sadek pravi, da se je treba vsakega dela lotiti s predanostjo
Trajektna štorija, ki je razvnela forumske pametnjakoviče. Starši so se vkrcali na trajekt, deklico pa pustili na obali. Posadka v Splitu ni hotela ustaviti plovila. Forumskim materam se to nikoli ne bi zgodilo, če bi se že, pa bi skočile v vodo in odplavale na obalo!
Festivalsko dogajanje na sotočju Soče in Tolminke se nadaljuje s sedmo izvedbo festivala Punk Rock Holiday. Od ponedeljka pa vse do jutri zvečer se bo na dveh odrih predstavilo skoraj 60 izvajalcev. Festival si sicer organizatorji, ki imajo pod okriljem tudi Metaldays, Overjam Reggae festival prihodnji teden in Motör City konec avgusta, želijo obdržati butičen. 5.000 obiskovalcev tako ostaja največje število. Med njimi je več kot 90 odstotkov tujcev, skoraj polovica prihaja iz Nemčije. Punk počitnice je obiskala tudi Mariša Bizjak.
Dijana Davtian, Rusinja armenskih korenin, že skoraj pet let živi v Sloveniji, končuje študij, zaradi katerega je prišla v Ljubljano, pred kratkim se je zaposlila, v Sloveniji se počuti odlično in varno. Tako varno, da celo svojega kolesa, s katerim se vozi po mestu, še ni nikoli zaklenila.
Neveljaven email naslov