Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Navijaško mnenje v nogometu ne šteje nič več, razmišlja Marko Radmilovič. Pri košarki zadeve še niso tako stroge.
Navijaško mnenje ne šteje nič več! Tega nam sicer niso pokazali košarkarji, temveč nogometaši, s katerimi si košarkarji zadnje dni menjavajo navijaški fokus. Javnokomunikacijska ignoranca nogometnega selektorja, pa recimo komunikacijski zdrs NK Maribor pred tem nam pojasnjujeta, da je nogomet nekaj, kar zadeva posvečene.
Ker je nogomet – s tem se vsi strinjamo – zelo profiten in natančno strukturiran posel, mora imeti tudi svoje surovine. Vhodni material … In surovine smo očitno navijači. Spoznanje je sicer boleče, a odgovorni od mednarodne nogometne zveze navzdol bi nam ga lahko vsaj dozirali po kapljicah …
Pri košarki zadeve še niso tako zelo stroge in za zdaj nam še dovolijo, da vsaj nežno povemo svoje mnenje o športu; zaupamo si svoje strahove, napovedujemo svoje rezultate, se jočemo, preklinjamo in smejimo, kar je pravzaprav bistvo navijaštva.
In po enem takšnih navijaških mnenj so naši košarkarji na tekmi z Grčijo prvič upravičili medijsko oziroma sponzorsko ime junaki! Da je pretirano in da se morajo celo športniki v koži junakov počutiti nelagodno, smo na tem mestu že razpravljali
Navijaško mnenje ne šteje nič več! Tega nam sicer niso pokazali košarkarji, temveč nogometaši, s katerimi si košarkarji zadnje dni menjavajo navijaški fokus. Javnokomunikacijska ignoranca nogometnega selektorja, pa recimo komunikacijski zdrs NK Maribor pred tem nam pojasnjujeta, da je nogomet nekaj, kar zadeva posvečene.
Ker je nogomet – s tem se vsi strinjamo – zelo profiten in natančno strukturiran posel, mora imeti tudi svoje surovine. Vhodni material … In surovine smo očitno navijači. Spoznanje je sicer boleče, a odgovorni od mednarodne nogometne zveze navzdol bi nam ga lahko vsaj dozirali po kapljicah …
Pri košarki zadeve še niso tako zelo stroge in za zdaj nam še dovolijo, da vsaj nežno povemo svoje mnenje o športu; zaupamo si svoje strahove, napovedujemo svoje rezultate, se jočemo, preklinjamo in smejimo, kar je pravzaprav bistvo navijaštva.
In po enem takšnih navijaških mnenj so naši košarkarji na tekmi z Grčijo prvič upravičili medijsko oziroma sponzorsko ime junaki! Da je pretirano in da se morajo celo športniki v koži junakov počutiti nelagodno, smo na tem mestu že razpravljali – a na tekmi z Grki so naši košarkarji kljub porazu prvič letos pokazali odločnost, ki je na meji junaškega. Junaškega predvsem zaradi preprostega dejstva, da je šlo za spopad košarkarskega Davida s košarkarskim Goljatom. Grki so resnično dobri. In odkrit in brezkompromisen boj z njimi nosi s seboj komponento tistega, kar se je rodilo v velikih epih klasične Helade.
Pa še nekaj je bilo med tekmo zelo zanimivo opazovati: po navadi navijač, ko mu cefrajo reprezentanco pred njegovimi očmi, nasprotniku ni ravno naklonjen! A človek si ne more kaj, da do grške reprezentance ne bi čutil nekakšne simpatije. Pred desetletjem bi jih preklinjal kot vse druge – oziroma kot smo Grke že preklinjali po kar treh zaporednih evropskih porazih, vse do veličastne domače zmage pred dvema letoma.
Po vseh gospodarsko-političnih ponižanjih, skozi katere gre Grčija, pa si celo kot zagrizen slovenski navijač gledalec ne more kaj, da ne bi občutil tudi nekakšnega zadoščenja zaradi grške zmage. Malo je podobno košarkarski bipolarni motnji; a če že moramo izgubiti, je dobro izgubiti z Grki. Bogve koliko je v igri grške košarkarske reprezentance nacionalnega naboja, koliko igrajo za svojo opustošeno domovino, a priložnosti za simbolične poteze bo v nadaljevanju prvenstva kar nekaj. Evropske velesile, ki so, z izjemo Velike Britanije, tudi košarkarske velesile, se bodo prej ali slej srečale s košarkarsko Grčijo. In po videnem včeraj jim ne bo lahko.
Nemce žal šolajo vsi po vrsti in tako verjetno od najbolj simboličnega mogočega košarkarskega finala Grčija-Nemčija ne bo nič; a če postanejo recimo Grki košarkarski prvaki Evrope, bi brez dvoma spisali čudovito športno-civilizacijsko zgodbo. In prav Nemci bi jo morali najbolj razumeti, saj so se po »čudežu v Bernu«, zmagi na finalu svetovnega nogometnega prvenstva leta 1954, prav oni katarzično znova vključili v tok evropske zgodovine a na tekmi z Grki so, kljub porazu, naši košarkarji prvič letos pokazali odločnost, ki je na meji junaškega. Junaškega predvsem zaradi preprostega dejstva, da je šlo za spopad košarkarskega Davida z košarkarskim Goljatom. Grki so resnično dobri. In odkrit in brezkompromisen boj z njimi nosi s seboj komponenco tistega, kar se je rodilo v velikih epih klasične Helade.
Pa še nekaj je bilo med tekmo zelo zanimivo opazovati: po navadi navijač, ko mu cefrajo reprezentanco pred njegovimi očmi, nasprotniku ni ravno naklonjen! A človek si ne more kaj, da do grške reprezentance ne bi čutil nekakšne simpatije. Pred desetletjem bi jih preklinjal kot vse druge – oziroma kot smo Grke že preklinjali po kar treh zaporednih evropskih porazih, vse do veličastne domače zmage pred dvema letoma.
Po vseh gospodarsko-političnih ponižanjih, skozi katera gre Grčija, pa si celo zagrizen slovenski navijač ne more kaj, da ne bi občutil tudi nekakšnega zadoščenja zaradi grške zmage. Malo je podobno košarkarski bipolarni motnji; a če že moramo izgubiti, je dobro izgubiti z Grki. Bogve koliko je v igri grške košarkarske reprezentance nacionalnega naboja, koliko igrajo za svojo opustošeno domovino, a priložnosti za simbolične poteze bo v nadaljevanju prvenstva kar nekaj. Evropske velesile, ki so, z izjemo Velike Britanije, tudi košarkarske velesile, se bodo prej ali slej srečale s košarkarsko Grčijo. In po videnem včeraj jim ne bo lahko.
Nemce žal šolajo vsi po vrsti in tako verjetno od najbolj simboličnega mogočega košarkarskega finala Grčija-Nemčija ne bo nič; a če postanejo recimo Grki košarkarski prvaki Evrope, bi brez dvoma spisali čudovito športno-civilizacijsko zgodbo. In prav Nemci bi jo morali najbolj razumeti, saj so se po »čudežu v Bernu«, zmagi na finalu svetovnega nogometnega prvenstva leta 1954, prav oni katarzično znova vključili v tok evropske zgodovine.
Navijaško mnenje v nogometu ne šteje nič več, razmišlja Marko Radmilovič. Pri košarki zadeve še niso tako stroge.
Navijaško mnenje ne šteje nič več! Tega nam sicer niso pokazali košarkarji, temveč nogometaši, s katerimi si košarkarji zadnje dni menjavajo navijaški fokus. Javnokomunikacijska ignoranca nogometnega selektorja, pa recimo komunikacijski zdrs NK Maribor pred tem nam pojasnjujeta, da je nogomet nekaj, kar zadeva posvečene.
Ker je nogomet – s tem se vsi strinjamo – zelo profiten in natančno strukturiran posel, mora imeti tudi svoje surovine. Vhodni material … In surovine smo očitno navijači. Spoznanje je sicer boleče, a odgovorni od mednarodne nogometne zveze navzdol bi nam ga lahko vsaj dozirali po kapljicah …
Pri košarki zadeve še niso tako zelo stroge in za zdaj nam še dovolijo, da vsaj nežno povemo svoje mnenje o športu; zaupamo si svoje strahove, napovedujemo svoje rezultate, se jočemo, preklinjamo in smejimo, kar je pravzaprav bistvo navijaštva.
In po enem takšnih navijaških mnenj so naši košarkarji na tekmi z Grčijo prvič upravičili medijsko oziroma sponzorsko ime junaki! Da je pretirano in da se morajo celo športniki v koži junakov počutiti nelagodno, smo na tem mestu že razpravljali
Navijaško mnenje ne šteje nič več! Tega nam sicer niso pokazali košarkarji, temveč nogometaši, s katerimi si košarkarji zadnje dni menjavajo navijaški fokus. Javnokomunikacijska ignoranca nogometnega selektorja, pa recimo komunikacijski zdrs NK Maribor pred tem nam pojasnjujeta, da je nogomet nekaj, kar zadeva posvečene.
Ker je nogomet – s tem se vsi strinjamo – zelo profiten in natančno strukturiran posel, mora imeti tudi svoje surovine. Vhodni material … In surovine smo očitno navijači. Spoznanje je sicer boleče, a odgovorni od mednarodne nogometne zveze navzdol bi nam ga lahko vsaj dozirali po kapljicah …
Pri košarki zadeve še niso tako zelo stroge in za zdaj nam še dovolijo, da vsaj nežno povemo svoje mnenje o športu; zaupamo si svoje strahove, napovedujemo svoje rezultate, se jočemo, preklinjamo in smejimo, kar je pravzaprav bistvo navijaštva.
In po enem takšnih navijaških mnenj so naši košarkarji na tekmi z Grčijo prvič upravičili medijsko oziroma sponzorsko ime junaki! Da je pretirano in da se morajo celo športniki v koži junakov počutiti nelagodno, smo na tem mestu že razpravljali – a na tekmi z Grki so naši košarkarji kljub porazu prvič letos pokazali odločnost, ki je na meji junaškega. Junaškega predvsem zaradi preprostega dejstva, da je šlo za spopad košarkarskega Davida s košarkarskim Goljatom. Grki so resnično dobri. In odkrit in brezkompromisen boj z njimi nosi s seboj komponento tistega, kar se je rodilo v velikih epih klasične Helade.
Pa še nekaj je bilo med tekmo zelo zanimivo opazovati: po navadi navijač, ko mu cefrajo reprezentanco pred njegovimi očmi, nasprotniku ni ravno naklonjen! A človek si ne more kaj, da do grške reprezentance ne bi čutil nekakšne simpatije. Pred desetletjem bi jih preklinjal kot vse druge – oziroma kot smo Grke že preklinjali po kar treh zaporednih evropskih porazih, vse do veličastne domače zmage pred dvema letoma.
Po vseh gospodarsko-političnih ponižanjih, skozi katere gre Grčija, pa si celo kot zagrizen slovenski navijač gledalec ne more kaj, da ne bi občutil tudi nekakšnega zadoščenja zaradi grške zmage. Malo je podobno košarkarski bipolarni motnji; a če že moramo izgubiti, je dobro izgubiti z Grki. Bogve koliko je v igri grške košarkarske reprezentance nacionalnega naboja, koliko igrajo za svojo opustošeno domovino, a priložnosti za simbolične poteze bo v nadaljevanju prvenstva kar nekaj. Evropske velesile, ki so, z izjemo Velike Britanije, tudi košarkarske velesile, se bodo prej ali slej srečale s košarkarsko Grčijo. In po videnem včeraj jim ne bo lahko.
Nemce žal šolajo vsi po vrsti in tako verjetno od najbolj simboličnega mogočega košarkarskega finala Grčija-Nemčija ne bo nič; a če postanejo recimo Grki košarkarski prvaki Evrope, bi brez dvoma spisali čudovito športno-civilizacijsko zgodbo. In prav Nemci bi jo morali najbolj razumeti, saj so se po »čudežu v Bernu«, zmagi na finalu svetovnega nogometnega prvenstva leta 1954, prav oni katarzično znova vključili v tok evropske zgodovine a na tekmi z Grki so, kljub porazu, naši košarkarji prvič letos pokazali odločnost, ki je na meji junaškega. Junaškega predvsem zaradi preprostega dejstva, da je šlo za spopad košarkarskega Davida z košarkarskim Goljatom. Grki so resnično dobri. In odkrit in brezkompromisen boj z njimi nosi s seboj komponenco tistega, kar se je rodilo v velikih epih klasične Helade.
Pa še nekaj je bilo med tekmo zelo zanimivo opazovati: po navadi navijač, ko mu cefrajo reprezentanco pred njegovimi očmi, nasprotniku ni ravno naklonjen! A človek si ne more kaj, da do grške reprezentance ne bi čutil nekakšne simpatije. Pred desetletjem bi jih preklinjal kot vse druge – oziroma kot smo Grke že preklinjali po kar treh zaporednih evropskih porazih, vse do veličastne domače zmage pred dvema letoma.
Po vseh gospodarsko-političnih ponižanjih, skozi katera gre Grčija, pa si celo zagrizen slovenski navijač ne more kaj, da ne bi občutil tudi nekakšnega zadoščenja zaradi grške zmage. Malo je podobno košarkarski bipolarni motnji; a če že moramo izgubiti, je dobro izgubiti z Grki. Bogve koliko je v igri grške košarkarske reprezentance nacionalnega naboja, koliko igrajo za svojo opustošeno domovino, a priložnosti za simbolične poteze bo v nadaljevanju prvenstva kar nekaj. Evropske velesile, ki so, z izjemo Velike Britanije, tudi košarkarske velesile, se bodo prej ali slej srečale s košarkarsko Grčijo. In po videnem včeraj jim ne bo lahko.
Nemce žal šolajo vsi po vrsti in tako verjetno od najbolj simboličnega mogočega košarkarskega finala Grčija-Nemčija ne bo nič; a če postanejo recimo Grki košarkarski prvaki Evrope, bi brez dvoma spisali čudovito športno-civilizacijsko zgodbo. In prav Nemci bi jo morali najbolj razumeti, saj so se po »čudežu v Bernu«, zmagi na finalu svetovnega nogometnega prvenstva leta 1954, prav oni katarzično znova vključili v tok evropske zgodovine.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki je še vedno med vodilnimi vzroki umrljivosti v svetu – vsako leto zaradi njega umre več kot 800 tisoč ljudi – smo se pogovarjali s strokovnjakinjo na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja, izr. prof. Vito Poštuvan. Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo.
Iz grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj 13 tisočim beguncem in migrantom. Foto: Stand by Me Lesvos/MoriaMediaTeam
Koronavirus je spomladi ustavil življenje koncertnih odrov, ti so povsem zamrli in znova oživeli v zadnjih nekaj tednih. Po drugi strani pa je med epidemijo razcvet doživel streaming. Pretočno poslušanje glasbe je dosegalo rekorde, saj so se ljubitelji glasbe po vsem svetu očitno zatekli k Apple Musicu, Deezerju, Youtube Musicu, Spotifyju in tudi SoundCloudu. O tej temi smo v preteklih mesecih že večkrat govorili, tokrat pa smo si zastavili vprašanje: Ali je streaming lahko rešitev? Za mnenje in izkušnje z aplikacijami za pretočno poslušanje glasbe smo povprašali ulico ter nekaj domačih glasbenikov, ki so delili svoje poglede in tudi zanimive primere dobre prakse.
Odpravili smo na novo dogodivščino k našim sodelavcem na televizijo. Tokrat smo obiskali studio, kjer se trenutno sinhronizirajo risanke. Preverili smo, kako to izgleda in na kaj morajo biti sinhronizatorji pozorni.
Omejitve, ki jih imamo, so predvsem v naših glavah, je eno od vodil Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami, ki širi idejo, da lahko prav vsak prispeva svoj delček k raznovrstnosti in pestrosti pohodništva. Jurček Nowakk je vodja odbora Planinstvo za invalide in dolgoletni vodnik Planinske zveze ter prepričan, da je planinstvo za vse, tudi za slepe, gluhe in ljudi na vozičkih. Akcija Gibalno ovirani gore osvajajo, pa k telesni dejavnosti nagovarja vse gibalno ovirane, jih spodbudi, naj zapustijo udobje kavča in enoličnega vsakdana ter se podajo v naravo, družbo in novim dogodivščinam naproti.
Nina Zagoričnik je v središču dogajanja 77. filmskega festivala Mostra v Benetkah.
V Indiji so že v začetku julija skupaj z 58 drugimi aplikacijami blokirali uporabo kitajske aplikacije TikTok, ki je namenjena ustvarjanju in deljenju videoposnetkov, popularna pa je predvsem med mlajšo populacijo. Aplikacija je tarča kritik, da jo kitajske oblasti uporabljajo za množično prisluškovanje, glede na ameriško-kitajske odnose pa ne preseneča niti dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je 6. avgusta izdal odredbo, da morajo v 45 dneh prepovedati z uporabo aplikacij TikTok in WeChat na ameriškem tržišču, če ju kitajske matične družbe v tem času ne bodo prodale. Podjetje TikTok je že vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji. O kitajsko-ameriških odnosih na tehnološkem področju, nevarnostih aplikacije TikTok in tem, kaj se bo zgodilo, če bodo 15. septembra v ZDA res blokirali uporabo te viralne aplikacije se bomo pogovarjali z dr. Denisom Mancevičem, doktorjem družboslovnih in humanističnih znanosti ter direktorjem in partnerjem v podjetju Herman&Partnerji.
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC. Gorazd Rečnik pogovarjal s predavateljem na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, anglistom in sociologom kulture dr. Nikolaijem Jeffsom.
Nekdanji pevec in vodja zasedbe R.E M. je v začetku leta, prav na svoj 60. rojstni dan, izdal skladbo Drive to the Ocean, poleti pa še skladbo No Time for Love Like Now, plod sodelovanja z zasedbo Big Red Machine, za katero stojita frontmana skupin The National in Bon Iver. V intervjuju za EBU Michael Stipe pripoveduje o novih skladbah in pomenu glasbe v teh časih. Pa tudi o pomembnosti radia.
Kako je potekal prvi šolski dan na Osnovni šoli Lavrica in na Srednji poklici in strokovni šoli Bežigrad Ljubljana?
Na Kemijskem inštitutu so dopoldne predstavili prve rezultate predkliničnega testiranja prvega slovenskega kandidata za cepivo proti koronavirusni bolezni covid 19. Trenutno je po svetu znanih 233 kandidatov za cepivo, nekaj manj kot 200 jih je v predklinični fazi, 37 pa jih je že v kliničnih raziskavah. Cepivo je mogoče zasnovati na več različnih načinov, med najstarejšimi in tudi najpogostejšimi so pristopi na osnovi inaktiviranega oziroma oslabljenega virusa oziroma vnesenih proteinov, vse več pa je naprednih pristopov, ki temeljijo zgolj na virusnem genskem materialu, kar je veliko hitrejša metoda. Med temi pristopi je tudi slovenski.
Marsikdo pozna kultno radijsko oddajo Lahko noč, otroci, ki je na sporedu vsak večer ob 19:45 na Prvem programu Radia Slovenija. Ena najstarejših oddaj, ki opravlja veliko kulturno poslanstvo, najmlajše pa tudi starejše poslušalce vsako noč že 55. let vodi v svet domišljije v izbrani govorici gledaliških igralcev in igralk. Zato smo preverili, kako nas pravljice iz domače in svetovne literature, s katerimi se čisto vsak dan prevesi v noč, pospremijo v svet sanj.
Več kot desetletje vas v akcijah Sekunde rešujejo na Valu 202 skupaj s sodelujočimi partnerji opozarjamo, da le hitra pomoč pri srčnem zastoju in nekaterih drugih urgentnih stanjih lahko reši življenje. Medtem ko laiki, ki se tega naučijo v nekajurnih tečajih, lahko pomagajo le, če so po naključju znajdejo na kraju nesreče, pa se v uradni sistem reševanja vključuje vse več t.i. Prvih posredovalcev, ki jih na pomoč pokličejo dispečerske službe.
Znamenita španska romarska pot Camino je ena od treh najpomembnejših romarskih poti za katoliške vernike na svetu, poleg romanja v Jeruzalem in Rim. A veliko nas ne ve, da se v Santiago de Compostela na severu zahodu Španije že 1000 let stekajo romarske poti z vseh koncev Evrope. Ena teh je tudi slovenka romarska pot Svetega Jakoba, ki sta jo pred natanko 20 leti obudila in na novo zasnovala zakonca Rigler iz Ljubljane. Pravi razcvet doživlja to poletje, ko mnogi romarji zaradi pandemije niso mogli v Španijo in so se podali po bolj razgibanem slovenskem kaminu.
Dr. Simon Ličen je profesor na Washintonski univerzi kjer predava o vplivu družbe na šport. Poklicali smo ga po protestih športnikov, ki so v zadnjih dneh predramili javnost zaradi družbenega razslojevanja v ZDA in zaradi odnosov v družbi. Liga NBA naj bi se po začasni prekinitvi nadaljevala ta konec tedna, a poziv ostaja in športnike v ZDA je moč zelo glasno slišati.
Inštitut 4.0 je že tretjič zapored organiziral Poletni robo kamp, namenjen osnovnošolcem in osnovnošolkam, ki se navdušujejo nad robotiko.
Na današnji dan mineva natanko 250 let od rojstva nemškega filozofa Georga Friedricha Wilhelma Hegla, ki velja za enega od najpomembnejših filozofov v zgodovini filozofije. Več o njegovi politični filozofiji, zgodovini filozofije, ki jo je zastavil, vplivu Hegla na tokove slovenske filozofske misli v pogovoru s filozofom dr. Gregorjem Modrom.
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Kakšna je podoba Blatnega jezera sredi nenavadne poletne turistične sezone, kdo so gostje, kakšne so cene, kako je s slovenskimi gosti?
Glasbena zgodba o hiphopovski sceni vzhodne obale Združenih držav Amerike. O zgodnjih začetkih, ki so jih zaznamovali sveta trojica didžejev, MC-ji in prve zasedbe. Med njimi ne bi mogli spregledati skupine Beastie Boys ter Ricka Rubina, ki je vzhodno sceno približal celotnemu spektru ameriške družbe. "Beastie Boys uletijo kot eni mladi pankerji. Za njih je bil ključen Rick Rubin, ki je poštekal, da se da aparat izražanja hip hopa plasirati tudi belemu srednjemu razredu oziroma celemu spektru ameriške družbe." - Borja Močnik Kako pa je s primerjavami Vzhoda in Zahoda? Ali lahko rečemo, da je imel zahod Dr. Dreja in Snoopa, vzhod pa Tupaca in Biggija? "Vse primerjave se mi zdijo neprimerne. Recimo da Tupac spada bolj na zahod, če pogledamo, kdo ga je produciral. Primerjava Biggieja in Tupaca pa je bila bolj ko ne medijsko napihnjena." - Borja Močnik
Neveljaven email naslov