Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
Jernej Sobočan je na zaslišanje povabil domači ekstravagantni »boy-bend« Matter. Mineva namreč leto dni od izdaje njihovega prvenca Amphibios, za katerega lahko danes mirno rečemo, da je precej stresel sceno. Jo tudi polariziral, saj Matter ne dopuščajo ravnodušnosti. Kamniški hip-hop/trap trio je prvo svečko »upihnil« z izdajo novega singla Sinovi moje madre. S tem trojica dokazuje, da ne misli spati na lovorikah. In da ne gre za muho enodnevnico.
Lani sta igrala na Coachelli, letos pa smo ju na Tednu mladih lahko prvič slišali tudi v Sloveniji! Norveški elektronski dvojec Lemaitre, ki trenutno ustvarja v Los Angelesu, svojo glasbo opisuje kot veselo in nalezljivo plesno glasbo s težkimi beati, ki jo navdihujejo vplivi skupin Daft Punk, Justice in The Chemical Brothers.
V Noticah predstavljamo nov singel Kevina Koradina. Nekdanjega člana skupin Tide in Gora, ki se podaja v kantavtorske vode.
V evrovizijskem Kijevu najbolj izstopa neevrovizijski Portugalec, ki velja za favorita. Stavnice najvišja mesta pripisujejo še Italiji in Bolgariji. Evrovizijo v Kijevu spremlja Maruša Kerec.
V času nekdanje države je za središče tekstilne industrije veljal Maribor. Prve tekstilne tovarne so postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni so iz manjših tovarn nastali tekstilni giganti, ki so dajali kruh več 1000 delavkam in delavcem. Predeli mesta Melje, Pobrežje in Tabor so desetletja živeli z delavskim utripom, ki je danes le še spomin. Tega so z razstavo Jugoslovanski Manchester obudili v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Ker pa je spominov in fotografij veliko, so ob tej v Fotografskem muzeju pripravili še spremljevalno razstavo, Delavci mariborskih tekstilnih tovarn ob strojih.
Beluši ali šparglji? Kot piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika gre za sopomenki, špargelj je knjižna pogovorna beseda, beluš pa slovenski knjižni izraz. Kitajci, Perzijci in Egipčani so jih jedli že nekaj sto let pred našim štetjem. Omenjal jih je Hipokrat, prav tako Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah. Tudi v dobri kuharici z začetka 20. stoletja najdemo recepte za šparglje tako in drugače. Od nekdaj so veljali za afrodiziak, najbrž zaradi svojega videza, precej mlajši pa so zapisi o vonju urina.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se vrti povratniški album newyorškega benda Boss Hog, ki ga navigirata Jon Spencer in njegova soproga Cristina Martinez, ter nova plošča švicarskega tandema Blind Butcher. V tretjem delu opozarjamo na bližnji koncert tria Xiu Xiu in vrtimo njihov aktualni album Forget. Pri nas je že nastopila Margaret Chardiet, ki deluje pod imenom Pharmakon in je nedavno objavila svež album Contact. Proti koncu še demonična Diamanda Galas, po devetih letih premora je sedaj objavila dva albuma sočasno.
V začetku sedemdesetih let so krajani na Bizeljskem sami začeli graditi vodovod in ga z leti, glede na potrebe, tudi širili, tako da je danes na lokalno omrežje priključenih že okoli tisoč uporabnikov. Vodovod je do nedavnega upravljala Krajevna skupnost, ki se je izkazala kot dober upravljalec. Zdaj pa je omrežje zadišalo občini, ki si ga je kljub nasprotovanju krajanov – lastnikov enostavno prilastila.
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
Neveljaven email naslov