Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)
Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Mirjam Gostinčar, socialna delavka in urednica cestnega časopisa Kralji ulice se pri svojem delu srečuje s številnimi oblikami duševnih stisk, ki so pogosto poglobljene še s socialnimi okoliščinami. Zato je med številnimi knjigami, ki jih prebira to poletje, izbrala Jedrt Lapuh Maležič: Težkomentalci, ki na sproščen in humoren način daje uvid v nekoliko manj poznani svet duševnih stisk.
Eva Mladenovič trenutno odkriva skrivnosti Portugalske, saj je na Iberski polotok za eno leto odšla na delo. V Kulturnem društvu Brdo Eva kot flavtistka in članica orkestra ter z izvajanjem vokalnih delavnic že dobrih deset let pomaga ohranjati srbsko kulturno dediščino in z njo seznanja tiste, ki je ne poznajo, ter predaja znanje in pesmi mlajšim rodovom. Poleg pesmi pa pod njene prste vedno znova priroma tudi kaka dobra knjiga. V času, ko je živela v Splitu, je spoznala dela Renata Baretića in se tudi bolje spoznala s hrvaškim jezikom.
Upokojeni vrhovni sodnik Vasilij Vasko Polič je tudi pisatelj, igralec in glasbenik. Napisal je že 23 leposlovnih knjig. V svojih zgodbah združuje erotiko, pravo, politiko, zgodovino, vesolje in še marsikaj. Pogovor z Vaskom Poličem – tudi o popku sveta.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli razstavo TBI: mladi, mesto in dediščina. V središču razstave je Idrija, oziroma, če povemo natančneje, vizije mladih o prihodnosti Idrije. Razstava je rezultat sodelovanja 30-ih mladih v mednarodnem projektu, ki se je povsem praktično lotil izzivov majhnega mesta v prihodnosti.
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, bere predvsem veliko strokovne literature, med ljubšimi žanri za prosti čas pa so že od nekdaj kriminalke. In za svoje priporočilo je izbrala trenutno eno večjih uspešnic tega žanra.
V poletnem času je predvsem pastir. Vroče poletne mesece v mestu je namreč zamenjal za prijetne temperature na Soriški planini, kjer dneve preživlja v družbi svojih 70 krav. Čeprav pravi, da pašnja zahteva celega človeka – vstaja ob 5. uri zjutraj, spat gre po deseti zvečer, pa vmes najde tudi čas za branje. In v branje priporoča avtorja, ki ga je po njegovem mnenju skoraj nemogoče brati.
Dr. Boris Kolar je ekotoksikolog, ki se ukvarja z okoljskimi tveganji. Je pa tudi pisatelj. Njegov prvi roman Iqball hotel, ki je pristal med prvo peterico nominirancev za nagrado Kresnik leta 2009, nas popelje v Afriko, ki je Borisu Kolarju še kako ljuba dežela. Ker zadnja leta, ko ima čas, bolj kot bere piše, je imel pri izbiri knjižnega namiga nekaj zadrege, a na koncu nam je dal tri. In tudi pri teh ni pozabil na Afriko.
Matjaž Manček je pomočnik direktorja za glasbeni program v Kinu Šiška. Na Valu 202 je že predstavljal svoj glasbeni okus, tokrat ponuja poletno branje. Ne mara lahkotnega dopustniškega branja in kljub uporabi e-bralnikov raje prebere knjigo.
Neveljaven email naslov