Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
Knjižničarka Mestne knjižnice Kranj Maja Lesar kar zasije, ko jo otroci sprašujejo po knjigah za poletno branje.
V zadnjem letu so tako otroci kot starši v celoletni akciji Družinsko branje najbolj pogosto segali po klasiki.
Pika Nogavička, Medvedek Pu, pa novejša klasika Ela in prijatelji so bile najbolj priljubljene.
Maja Lesar pa med knjižnimi policami nadobudnim malim bralcem za to poletje prišepne svoj izbor, v katerem je kar nekaj ljudskih. Med drugim priporoča Tigrovo preprogo, knjigo Moj očka je pirat pa Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi, Grdavše Gaje Kos. Pa na Enci benci na kamenci ne pozabite, dodaja.
Posebej pa izpostavlja slovensko ljudsko Kako je Pavliha kukca prodal za tiste med drugim in osmim letom in za malo starejše priporoča mladinsko branje avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo.
“Vedno znova me preseneča, da otroci tudi posegajo po slovenskih ljudskih pravljicah.”
Trinajstletna Katinka želi postati pisateljica in s pomočjo svoje sosede vsa svoja občutja, spomine in dogodke zapiše in tako po nesreči nastane knjiga. V zapisih žaluje za svojo preminulo mamo, prikaže odnose v družini in opisuje spoznanja o minevanju.
“Sama sem se ob tej knjigi dejansko vprašala ali je tudi za nas pisanje odrešilno, oziroma če bi si lahko človek pomagal na ta način, da sam piše in s tem čisti svojo dušo.”
Roman je bil tudi nagrajen z ugledno nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Zanimive povezave:
Vsebina knjige Kako je Pavliha kukca prodal
Vsebina knjige Kako sem po nesreči napisala knjigo
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
Knjižničarka Mestne knjižnice Kranj Maja Lesar kar zasije, ko jo otroci sprašujejo po knjigah za poletno branje.
V zadnjem letu so tako otroci kot starši v celoletni akciji Družinsko branje najbolj pogosto segali po klasiki.
Pika Nogavička, Medvedek Pu, pa novejša klasika Ela in prijatelji so bile najbolj priljubljene.
Maja Lesar pa med knjižnimi policami nadobudnim malim bralcem za to poletje prišepne svoj izbor, v katerem je kar nekaj ljudskih. Med drugim priporoča Tigrovo preprogo, knjigo Moj očka je pirat pa Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi, Grdavše Gaje Kos. Pa na Enci benci na kamenci ne pozabite, dodaja.
Posebej pa izpostavlja slovensko ljudsko Kako je Pavliha kukca prodal za tiste med drugim in osmim letom in za malo starejše priporoča mladinsko branje avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo.
“Vedno znova me preseneča, da otroci tudi posegajo po slovenskih ljudskih pravljicah.”
Trinajstletna Katinka želi postati pisateljica in s pomočjo svoje sosede vsa svoja občutja, spomine in dogodke zapiše in tako po nesreči nastane knjiga. V zapisih žaluje za svojo preminulo mamo, prikaže odnose v družini in opisuje spoznanja o minevanju.
“Sama sem se ob tej knjigi dejansko vprašala ali je tudi za nas pisanje odrešilno, oziroma če bi si lahko človek pomagal na ta način, da sam piše in s tem čisti svojo dušo.”
Roman je bil tudi nagrajen z ugledno nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Zanimive povezave:
Vsebina knjige Kako je Pavliha kukca prodal
Vsebina knjige Kako sem po nesreči napisala knjigo
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov