Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
Knjižničarka Mestne knjižnice Kranj Maja Lesar kar zasije, ko jo otroci sprašujejo po knjigah za poletno branje.
V zadnjem letu so tako otroci kot starši v celoletni akciji Družinsko branje najbolj pogosto segali po klasiki.
Pika Nogavička, Medvedek Pu, pa novejša klasika Ela in prijatelji so bile najbolj priljubljene.
Maja Lesar pa med knjižnimi policami nadobudnim malim bralcem za to poletje prišepne svoj izbor, v katerem je kar nekaj ljudskih. Med drugim priporoča Tigrovo preprogo, knjigo Moj očka je pirat pa Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi, Grdavše Gaje Kos. Pa na Enci benci na kamenci ne pozabite, dodaja.
Posebej pa izpostavlja slovensko ljudsko Kako je Pavliha kukca prodal za tiste med drugim in osmim letom in za malo starejše priporoča mladinsko branje avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo.
“Vedno znova me preseneča, da otroci tudi posegajo po slovenskih ljudskih pravljicah.”
Trinajstletna Katinka želi postati pisateljica in s pomočjo svoje sosede vsa svoja občutja, spomine in dogodke zapiše in tako po nesreči nastane knjiga. V zapisih žaluje za svojo preminulo mamo, prikaže odnose v družini in opisuje spoznanja o minevanju.
“Sama sem se ob tej knjigi dejansko vprašala ali je tudi za nas pisanje odrešilno, oziroma če bi si lahko človek pomagal na ta način, da sam piše in s tem čisti svojo dušo.”
Roman je bil tudi nagrajen z ugledno nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Zanimive povezave:
Vsebina knjige Kako je Pavliha kukca prodal
Vsebina knjige Kako sem po nesreči napisala knjigo
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
Knjižničarka Mestne knjižnice Kranj Maja Lesar kar zasije, ko jo otroci sprašujejo po knjigah za poletno branje.
V zadnjem letu so tako otroci kot starši v celoletni akciji Družinsko branje najbolj pogosto segali po klasiki.
Pika Nogavička, Medvedek Pu, pa novejša klasika Ela in prijatelji so bile najbolj priljubljene.
Maja Lesar pa med knjižnimi policami nadobudnim malim bralcem za to poletje prišepne svoj izbor, v katerem je kar nekaj ljudskih. Med drugim priporoča Tigrovo preprogo, knjigo Moj očka je pirat pa Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi, Grdavše Gaje Kos. Pa na Enci benci na kamenci ne pozabite, dodaja.
Posebej pa izpostavlja slovensko ljudsko Kako je Pavliha kukca prodal za tiste med drugim in osmim letom in za malo starejše priporoča mladinsko branje avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo.
“Vedno znova me preseneča, da otroci tudi posegajo po slovenskih ljudskih pravljicah.”
Trinajstletna Katinka želi postati pisateljica in s pomočjo svoje sosede vsa svoja občutja, spomine in dogodke zapiše in tako po nesreči nastane knjiga. V zapisih žaluje za svojo preminulo mamo, prikaže odnose v družini in opisuje spoznanja o minevanju.
“Sama sem se ob tej knjigi dejansko vprašala ali je tudi za nas pisanje odrešilno, oziroma če bi si lahko človek pomagal na ta način, da sam piše in s tem čisti svojo dušo.”
Roman je bil tudi nagrajen z ugledno nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Zanimive povezave:
Vsebina knjige Kako je Pavliha kukca prodal
Vsebina knjige Kako sem po nesreči napisala knjigo
Jernej Sobočan je na zaslišanje povabil domači ekstravagantni »boy-bend« Matter. Mineva namreč leto dni od izdaje njihovega prvenca Amphibios, za katerega lahko danes mirno rečemo, da je precej stresel sceno. Jo tudi polariziral, saj Matter ne dopuščajo ravnodušnosti. Kamniški hip-hop/trap trio je prvo svečko »upihnil« z izdajo novega singla Sinovi moje madre. S tem trojica dokazuje, da ne misli spati na lovorikah. In da ne gre za muho enodnevnico.
Lani sta igrala na Coachelli, letos pa smo ju na Tednu mladih lahko prvič slišali tudi v Sloveniji! Norveški elektronski dvojec Lemaitre, ki trenutno ustvarja v Los Angelesu, svojo glasbo opisuje kot veselo in nalezljivo plesno glasbo s težkimi beati, ki jo navdihujejo vplivi skupin Daft Punk, Justice in The Chemical Brothers.
V Noticah predstavljamo nov singel Kevina Koradina. Nekdanjega člana skupin Tide in Gora, ki se podaja v kantavtorske vode.
V evrovizijskem Kijevu najbolj izstopa neevrovizijski Portugalec, ki velja za favorita. Stavnice najvišja mesta pripisujejo še Italiji in Bolgariji. Evrovizijo v Kijevu spremlja Maruša Kerec.
V času nekdanje države je za središče tekstilne industrije veljal Maribor. Prve tekstilne tovarne so postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni so iz manjših tovarn nastali tekstilni giganti, ki so dajali kruh več 1000 delavkam in delavcem. Predeli mesta Melje, Pobrežje in Tabor so desetletja živeli z delavskim utripom, ki je danes le še spomin. Tega so z razstavo Jugoslovanski Manchester obudili v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Ker pa je spominov in fotografij veliko, so ob tej v Fotografskem muzeju pripravili še spremljevalno razstavo, Delavci mariborskih tekstilnih tovarn ob strojih.
Beluši ali šparglji? Kot piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika gre za sopomenki, špargelj je knjižna pogovorna beseda, beluš pa slovenski knjižni izraz. Kitajci, Perzijci in Egipčani so jih jedli že nekaj sto let pred našim štetjem. Omenjal jih je Hipokrat, prav tako Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah. Tudi v dobri kuharici z začetka 20. stoletja najdemo recepte za šparglje tako in drugače. Od nekdaj so veljali za afrodiziak, najbrž zaradi svojega videza, precej mlajši pa so zapisi o vonju urina.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se vrti povratniški album newyorškega benda Boss Hog, ki ga navigirata Jon Spencer in njegova soproga Cristina Martinez, ter nova plošča švicarskega tandema Blind Butcher. V tretjem delu opozarjamo na bližnji koncert tria Xiu Xiu in vrtimo njihov aktualni album Forget. Pri nas je že nastopila Margaret Chardiet, ki deluje pod imenom Pharmakon in je nedavno objavila svež album Contact. Proti koncu še demonična Diamanda Galas, po devetih letih premora je sedaj objavila dva albuma sočasno.
V začetku sedemdesetih let so krajani na Bizeljskem sami začeli graditi vodovod in ga z leti, glede na potrebe, tudi širili, tako da je danes na lokalno omrežje priključenih že okoli tisoč uporabnikov. Vodovod je do nedavnega upravljala Krajevna skupnost, ki se je izkazala kot dober upravljalec. Zdaj pa je omrežje zadišalo občini, ki si ga je kljub nasprotovanju krajanov – lastnikov enostavno prilastila.
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
Neveljaven email naslov