Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
Knjižničarka Mestne knjižnice Kranj Maja Lesar kar zasije, ko jo otroci sprašujejo po knjigah za poletno branje.
V zadnjem letu so tako otroci kot starši v celoletni akciji Družinsko branje najbolj pogosto segali po klasiki.
Pika Nogavička, Medvedek Pu, pa novejša klasika Ela in prijatelji so bile najbolj priljubljene.
Maja Lesar pa med knjižnimi policami nadobudnim malim bralcem za to poletje prišepne svoj izbor, v katerem je kar nekaj ljudskih. Med drugim priporoča Tigrovo preprogo, knjigo Moj očka je pirat pa Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi, Grdavše Gaje Kos. Pa na Enci benci na kamenci ne pozabite, dodaja.
Posebej pa izpostavlja slovensko ljudsko Kako je Pavliha kukca prodal za tiste med drugim in osmim letom in za malo starejše priporoča mladinsko branje avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo.
“Vedno znova me preseneča, da otroci tudi posegajo po slovenskih ljudskih pravljicah.”
Trinajstletna Katinka želi postati pisateljica in s pomočjo svoje sosede vsa svoja občutja, spomine in dogodke zapiše in tako po nesreči nastane knjiga. V zapisih žaluje za svojo preminulo mamo, prikaže odnose v družini in opisuje spoznanja o minevanju.
“Sama sem se ob tej knjigi dejansko vprašala ali je tudi za nas pisanje odrešilno, oziroma če bi si lahko človek pomagal na ta način, da sam piše in s tem čisti svojo dušo.”
Roman je bil tudi nagrajen z ugledno nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Zanimive povezave:
Vsebina knjige Kako je Pavliha kukca prodal
Vsebina knjige Kako sem po nesreči napisala knjigo
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
Knjižničarka Mestne knjižnice Kranj Maja Lesar kar zasije, ko jo otroci sprašujejo po knjigah za poletno branje.
V zadnjem letu so tako otroci kot starši v celoletni akciji Družinsko branje najbolj pogosto segali po klasiki.
Pika Nogavička, Medvedek Pu, pa novejša klasika Ela in prijatelji so bile najbolj priljubljene.
Maja Lesar pa med knjižnimi policami nadobudnim malim bralcem za to poletje prišepne svoj izbor, v katerem je kar nekaj ljudskih. Med drugim priporoča Tigrovo preprogo, knjigo Moj očka je pirat pa Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi, Grdavše Gaje Kos. Pa na Enci benci na kamenci ne pozabite, dodaja.
Posebej pa izpostavlja slovensko ljudsko Kako je Pavliha kukca prodal za tiste med drugim in osmim letom in za malo starejše priporoča mladinsko branje avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo.
“Vedno znova me preseneča, da otroci tudi posegajo po slovenskih ljudskih pravljicah.”
Trinajstletna Katinka želi postati pisateljica in s pomočjo svoje sosede vsa svoja občutja, spomine in dogodke zapiše in tako po nesreči nastane knjiga. V zapisih žaluje za svojo preminulo mamo, prikaže odnose v družini in opisuje spoznanja o minevanju.
“Sama sem se ob tej knjigi dejansko vprašala ali je tudi za nas pisanje odrešilno, oziroma če bi si lahko človek pomagal na ta način, da sam piše in s tem čisti svojo dušo.”
Roman je bil tudi nagrajen z ugledno nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Zanimive povezave:
Vsebina knjige Kako je Pavliha kukca prodal
Vsebina knjige Kako sem po nesreči napisala knjigo
Več kot 180 osnovno in srednješolcev ta teden obiskuje poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko, ki ponuja 17 delavnic iz različnih področij za mlade tehnološke navdušence.
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Skupaj z anketiranci definiramo tri stvari oziroma pojave, ki se začnejo na črko k: kohezijska politika, konsolidacija in KKK.
Jessie Ware - Midnight Foster The People - I Love My Friends Future Islands Feat. Debbie Harry - Shadows Royal Blood - I Only Lie When I Love You Pvris - What's Wrong Haim - Ready For You Phoenix - Goodbye Soleil Cold War Kids Feat. Bishop Briggs - So Tied Up London Grammar - Non Believer Jaymes Young - Don't You Know Washed Out - Hard To Say Goodbye Wolf Alice - Don't Delete The Kisses Los Campesinos! - Renato Dall'ara Fickle Friends - Glue Vance Joy - Lay It On Me Everything Everything - Desire Childhood - Californian Light Vérité - When You're Gone Sigrid - Plot Twist Oh Wonder - Heart Strings Jorja Smith - Teenage Fantasy Grace Mitchell - Come Back For You
Kislih kumar bo kmalu konec in s tem tudi predvajanja letošnjih poletnih spotov na Valu 202. Junija sta se Katja Černela in Igorjem Velšetom zelo zabavala pri snemanju besedil. Brez iskanja pravega ambienta, kreativnega preizušanja in veliko smeha seveda ni mogoče najti pravega vzdušja, ki smo si ga zamislili. Njima gre to zelo dobro, poslušajte in se smejte!
Anže Langus Petrović – Dagi je basist, ki je od nekdaj želel biti v ozadju. Zdaj je napočil čas, da stopi v ospredje.
Ženska z iskrami v očeh. To je Dragica Trobec Zadnik. Čeprav se je pred kratkim upokojila, se še vedno rada oglasi v Mestnem muzeju v Ljubljani, saj jo tam čakajo njene velike ljubezni, njeni moški, kot pravi: Rihard Jakopič, Ivan Cankar, Oton Župančič … Ker je poleti čas, ko sprašujemo, katero knjigo nam priporočate za počitniško branje, je Tatjana Pirc to vprašala tudi Dragico Trobec Zadnik.
Rubrika Ljudje definirajo stvari … in ljudi. V njej ugotavljamo, ali je mogoče z glasom ljudstva to ali ono reč definirati čim enostavneje. Torej: kdo ali kaj je hipster?
Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo izurjenosti tako posadke helikopterja kot tudi reševalcev, saj se nesreče pogosto dogajajo v slabem vremenu in na težko dostopnih predelih, kar še dodatno otežuje reševanje. Število reševanj se je julija v primerjavi z istim mesecem lani povečalo s 54 na 97, junija so uspešno prvič pripeljali inkubator in do danes izvedli sedem prevozov inkubatorja. Aktivno so sodelovali tudi pri gašenju požarov in na pogorišča odvrgli približno 450.000 litrov vode.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, največji regionalni arhiv v Sloveniji, bo naslednje leto slavil stodvajseto obletnico. V času, ko je v Ljubljani županoval Ivan Hribar, leta 1898, je pesnik in teolog Anton Aškerc nastopil službo mestnega arhivarja. Zgodovinski arhiv Ljubljana zato krasi spominska plošča, na kateri je zapisana Aškerčeva misel o arhivu: “Vsa lokalna zgodovina …, se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv”. Direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana je magister Mitja Sadek, ki je zgodovinar, profesor latinščine, vodil je arhiv Dolenjske in Bele krajine, bil je tudi pedagog na različnih srednjih šolah. Gospod Sadek pravi, da se je treba vsakega dela lotiti s predanostjo
Trajektna štorija, ki je razvnela forumske pametnjakoviče. Starši so se vkrcali na trajekt, deklico pa pustili na obali. Posadka v Splitu ni hotela ustaviti plovila. Forumskim materam se to nikoli ne bi zgodilo, če bi se že, pa bi skočile v vodo in odplavale na obalo!
Festivalsko dogajanje na sotočju Soče in Tolminke se nadaljuje s sedmo izvedbo festivala Punk Rock Holiday. Od ponedeljka pa vse do jutri zvečer se bo na dveh odrih predstavilo skoraj 60 izvajalcev. Festival si sicer organizatorji, ki imajo pod okriljem tudi Metaldays, Overjam Reggae festival prihodnji teden in Motör City konec avgusta, želijo obdržati butičen. 5.000 obiskovalcev tako ostaja največje število. Med njimi je več kot 90 odstotkov tujcev, skoraj polovica prihaja iz Nemčije. Punk počitnice je obiskala tudi Mariša Bizjak.
Dijana Davtian, Rusinja armenskih korenin, že skoraj pet let živi v Sloveniji, končuje študij, zaradi katerega je prišla v Ljubljano, pred kratkim se je zaposlila, v Sloveniji se počuti odlično in varno. Tako varno, da celo svojega kolesa, s katerim se vozi po mestu, še ni nikoli zaklenila.
Zveza tabornikov Slovenije je na idiličnem prostoru ob velenjskem jezeru pripravila vseslovenski tabor Zlet, ki je v vseh pogledih rekorden. Okrog 1000 mladih je starih med 13 in 18 let, do 10. avgusta pa bodo lahko izbirali kar med 300 delavnicami.
Peter Florjančič je 98-letni blejski izumitelj, ki je patentiral več kot 400 izumov – med njimi plastično zadrgo, okvirček za diapozitive in izboljšani stroj za brizganje plastike. Najbolj ponosen pa še danes ostaja na dosežke v parfumski industriji. Za popolni nanos parfuma se lahko zahvalite njegovemu razpršilcu! Z razburljivo življenjsko zgodbo, ki vključuje drzen pobeg in uprizoritev lastne smrti ter z izumiteljsko in podjetniško žilico je Peter Florjančič navdušil tudi veliko mlajšega študenta strojništva Jureta Miklavčiča. Ta je leta 2014 izumil pasivni preklopni ventil oziroma sistem varčevanja z vodo. Zanj je prejel nagrado TESSI.
Valerija je ženska, ki ve, kaj hoče. Je izmišljen radijski lik, njeno osebnost gradimo do petka, vsak dan z dvema različnima improvizatorjema. Zadnji del zgodbe sta oblikovala Boštjan Gorenc - Pižama in Lucija Čirović
Neveljaven email naslov