Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priporoča v branje Midllesex
Tamaro Langus, na medmrežju znano tudi kot @Centrifuzija, zanimajo predvsem gledališče, ples in film. Obožuje obale Azije, kjer so tudi njene najljubše dopustniške destinacije.
“Knjiga je zelo bogata. Avtor je kulten.”
Mesti, ki ju nikoli nima dovolj, pa sta Berlin in Ljubljana.
In prav zato ima delo Middlesex, ki se dogaja tudi v Berlinu, zanjo verjetno še poseben prizven. Čeprav je knjiga, ki jo predlaga, zajetna in kar težka, je prepričana, da jo morate vključiti v dopustniško branje.
Knjiga se bere hitro, gladko in to ne samo zaradi bralcu prijaznega tiska, temveč jo na mah preberemo tudi zaradi zanimive tematike.
Jeffrey Eugenides je napisal Middlesex pred približno petnajstimi leti, a knjiga takega uspeha kot v Združenih državah Amerike pri nas ni dosegla. Pred tem je napisal knjigo Deviški samomori. Da bi avtorja bolje spoznali, Tamara priporoča ogled filma. Zadnje avtorjevo delo je Poročni zaplet.
“Gre za srednji spol, za hermafrodizem, genetsko napako. Recesivni gen, ki se izrazi.”
Tamara noče izdati več, saj je, kot pravi, delo napisano linearno in se lepo gradi.
“To je roman o genetiki, o igri narave in hkrati intimna zgodba o družini, družinska saga, ki govori o treh generacijah. Pripoveduje o tem, kako se ta gen predaja naprej in kaj to pomeni za posameznika. Kako družba to sprejema, skozi kaj mora človek zaradi sprejemanja ali nesprejemanja družbe.”
Ves čas poleg genetike in družinske drame spremljamo tudi svetovno zgodovino.
“Je nekakšno potovanje v preteklost, govori namreč tudi o migracijah.”
Zadnjih deset let Tamara Langus deluje predvsem na področju spletnega marketinga in ima bogate izkušnje z uporabo družbenih omrežij v poslovne namene. Za podjetja pripravlja tudi izobraževanja o poslovnem komuniciranju na družbenih omrežjih.
Priporoča v branje Midllesex
Tamaro Langus, na medmrežju znano tudi kot @Centrifuzija, zanimajo predvsem gledališče, ples in film. Obožuje obale Azije, kjer so tudi njene najljubše dopustniške destinacije.
“Knjiga je zelo bogata. Avtor je kulten.”
Mesti, ki ju nikoli nima dovolj, pa sta Berlin in Ljubljana.
In prav zato ima delo Middlesex, ki se dogaja tudi v Berlinu, zanjo verjetno še poseben prizven. Čeprav je knjiga, ki jo predlaga, zajetna in kar težka, je prepričana, da jo morate vključiti v dopustniško branje.
Knjiga se bere hitro, gladko in to ne samo zaradi bralcu prijaznega tiska, temveč jo na mah preberemo tudi zaradi zanimive tematike.
Jeffrey Eugenides je napisal Middlesex pred približno petnajstimi leti, a knjiga takega uspeha kot v Združenih državah Amerike pri nas ni dosegla. Pred tem je napisal knjigo Deviški samomori. Da bi avtorja bolje spoznali, Tamara priporoča ogled filma. Zadnje avtorjevo delo je Poročni zaplet.
“Gre za srednji spol, za hermafrodizem, genetsko napako. Recesivni gen, ki se izrazi.”
Tamara noče izdati več, saj je, kot pravi, delo napisano linearno in se lepo gradi.
“To je roman o genetiki, o igri narave in hkrati intimna zgodba o družini, družinska saga, ki govori o treh generacijah. Pripoveduje o tem, kako se ta gen predaja naprej in kaj to pomeni za posameznika. Kako družba to sprejema, skozi kaj mora človek zaradi sprejemanja ali nesprejemanja družbe.”
Ves čas poleg genetike in družinske drame spremljamo tudi svetovno zgodovino.
“Je nekakšno potovanje v preteklost, govori namreč tudi o migracijah.”
Zadnjih deset let Tamara Langus deluje predvsem na področju spletnega marketinga in ima bogate izkušnje z uporabo družbenih omrežij v poslovne namene. Za podjetja pripravlja tudi izobraževanja o poslovnem komuniciranju na družbenih omrežjih.
Bohemian Rhapsody je edina skladba, ki je bila dvakrat naj božični singel, edina skladba v Veliki Britaniji, ki je bila na prvem mestu v dveh različnih letih, prva skladba, ki je preživela devet tednov na prvem mestu glasbene lestvice v Veliki Britaniji. Izšla je na plošči A Night at The Opera.
Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, Ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi Ime meseca februarja.
Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.
V izobraževalnem sistemu je v vrtcih približno 88.000 otrok. Nekaj od njih se jih je danes spet vrnilo med šolske klopi in svoje vrstnike. Pred Vrtcem Ledina je o svoji karantenski izkušnji spregovorilo nekaj staršev in otrok, Aleš Smrekar pa se je v Grosuplju o pripravah na sprejem malčkov pogovarjal z ravnateljico vrtca Kekec Majdo Fadiga.
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Little Richard je bil poseben. Ne zato, ker je bil veliko let, preden je rokenrol postal rokenrol, že rokenrol, ne zato, ker je v otroštvu nosil obleke sester, in ne zato, ker je mnogo leto potem, ko se je upokojil, srečal enega od stvarnikov. Bil je poseben, ker se je v obdobju, ko je bila segregacija na vrhuncu, boj za pravice pa še ni bil oblečen po zadnji modi, proglasil za kralja. Tako vehementno, brez zavor. In čeprav je vehemenca načeloma nezaželeno obnašanje, je imel prav. Kar je potrdila prihodnost, ki je danes že zgodovina.
V okviru MMC RTV Slovenija je bil leta 2014 ustanovljen poseben spletni portal Dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim ter starejšim s pešanjem vida in sluha. Na portalu so pripravili posebno rubriko Lahko branje, ki je namenjena ljudem, ki imajo težave pri branju, to so na primer osebe z disleksijo, osebe z motnjo v duševnem razvoju tudi osebe z motnjo avtističnega spektra.
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
V trinajstih primorskih glasbenih šolah so v preteklih tednih vzpostavili nov, drugačen način učenja – pouk na daljavo. To pomeni, da se je moralo na nov način dela navaditi več kot 3900 otrok, ki trenutno obiskuje primorske glasbene šole, ter več kot 800 mladih, ki so vpisani v Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica in Glasbeno matico v Furlaniji Julijski krajini. Aleš Grosek, učitelj klarineta na Glasbeni šoli Koper se je pouka na daljavo lotil preko različnih aplikacij za video konference, potem pa ugotovil, da je za starejše učence bolje, če se doma posnamejo in mu nato posnetek pošljejo v analizo. Tak način dela je všeč tudi njegovi učenki Sari, ki obiskuje 9. razred OŠ: “Všeč mi je predvsem, ker sem doma bolj sproščena in se lahko večkrat posnamem, če mi posnetek ni všeč.” Vseeno pa obstaja del znanja, ki ga je preko kamere zelo težko podati. Aleš Grosek pravi, da je predvsem tehnika (dihanje, drža, nastavitev ustnika) tista, ki zahteva fizično prisotnost učenca in učitelja.
9. maja 1945 je prvič izšel časnik Večer, ki neprekinjeno izhaja vse od takrat. Pogovarjali smo se z odgovornim urednikom Matijo Stepišnikom, ki je dejal, da je časnik sprva imenoval Novi časnik, od leta 1952 pa je Večer. "Starejši kolegi pravijo, da so ti bili časi, ko mediji niso bili svobodni, a so se skozi javne razprave v časopisih pojavili tudi kritični glasovi." "Naš namen je ostati zavezani novinarskim standardom, etiki, ključnim kategorijam, ki dajo poklicu zaupanje, verodostojnost in integriteto. Če nam bo uspelo ohraniti te vrednote, se za slovenski medijski prostor - ne glede na vse izzive - ni bati."
Eden izmed sodelavcev Osvobodilne fronte je bil filozof in dolgoletni predavatelj na ljubljanski filozofski fakulteti Vojan Rus, ki je leta 1995 v svoji knjigi Žive vrednote antifašizma zapisal, da “manjka zavest, da je svetovni antifašizem sprožil možnost takih antropološko-vrednostnih in socialno-vrednostnih sprememb človeštva, ki jim ni para v zgodovini, in da je antifašizem porodil žive in nove realne vrednote, ki bodo morda pomenile novo zgodovino človeštva.” Tako so razmišljale predvsem povojne generacije, ki so zrasle v antifašističnem duhu. Kje in kaj pa je antifašizem danes? Ali Evropa še vedno temelji na antifašističnih vrednotah?
Več glasbenih organizacij in festivalov na Vlado Republike Slovenije je že pred časom naslovilo poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito glasbenega sektorja, odgovora še ni prejelo. Zaradi preveč neznank in negotovega položaja je zato v ponedeljek na pristojne institucije Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije naslovilo predloge ukrepov za odpravo posledic prepovedi izvajanja javnih prireditev.
Kaj nas uči šport na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play? Boštjan Reberšak se je pogovarjal s specialistom za športno filzofijo dr. Milanom Hosto.
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
V prihodnjih tednih, mesecih in morda tudi letih bo moralo veliko institucij spremeniti in prilagoditi načine delovanja, med njimi so tudi domovi za starejše. Kako se bodo soočali s tem izzivom? Aprila lani je Ime tedna Vala 202 postala Anamarija Kejžar, takrat aposlena v domu za starejše občane v Tržiču, sedaj pa se je v Ljubljani podala v akademske vode, kjer raziskuje, poučuje in išče izboljšave pri obravnavi ljudi z demenco.
Postopno odpiranje vrtcev in šol s seboj prinaša ogromno izzivov in ustvarja številna vprašanja. Na nekatera od njih je odgovorila direktorica Šolskega centra Ljubljana in Predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, dijaških domov in višjih šol Nives Počkar. O tem, kako so šole pripravljene na sprejem dijakov, na varnost in tudi, kako bo potekal zadnji del šolskega leta na daljavo za tiste, ki ostajajo doma.
Vlada je sprejela nekatere poteze, ki jih nevladne organizacije razumejo kot napad nanje. To so na primer aneksi, s katerimi UKOM želi odpovedati programe nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na njegovem razpisu, in omejevanje okoljskih organizacij pri sodelovanju v gradbenih postopkih. Nevladniki vidijo vzporednice z dogajanjem na Madžarskem. Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal z zgodovinarjem s Srednjeevropske univerze v Budimpešti Luko Lisjakom Gabrijelčičem, ki meni, da če se pod krinko izrednega stanja skuša okrniti vlogo civilnodružbenih organizacij, to ni upravičeno. Ugotavlja, da so sredstva za financiranje nevladnih organizacij iz pozicije državnega proračuna zanemarljiva, iz stališča delovanja teh organizacij pa nepogrešljiva.
Mnenja nekaj udeležencev prvomajskih protestov pred parlamentom. Po oceni policije se jih je udeležilo več tisoč ljudi, ki so izražali nezadovoljstvo z ukrepi vlade.
Neveljaven email naslov