Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Eno od pogostejših vprašanj, ki jih zasledimo v zadnjem času v povezavi z epidemijo covida-19 je, kje je letos gripa in druge viroze. Lani je bil vrhunec pojavljanja gripe prav konec januarja in v začetku februarja. Pojavljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in o tem, ali je letos virus influence navzoč ali ne, smo vprašali doktorico medicine Evo Grilc iz Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Kako poteka praktični pouk v šolskih programih Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izobražujejo in urijo prihodnji avtomehaniki, logistični in strojni tehniki, oblikovalci tekstilij, mehatroniki in tako naprej? Ali lahko dijaki pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso? Ali bi lahko zagotovili varno okolje med prakso za dijake, čeprav se ukrepi še ne bodo sprostili za vse? O tem in še čem se je Aleš Smrekar pogovarjal z ravnateljico SIC Ljubljana Fani Al Mansour.
Kaj mora skladba vsebovati, da postane bondovska? Katere so se najbolj vtisnile v kolektivni spomin? In katere bi morale postati zaščitni znak slovite franšize, pa jim to ni uspelo?
Venancio Lopez je nekdanji dolgoletni selektor španske izbrane vrste v dvoranskem nogometu, s svojimi nogometaši je bil evropski in svetovni prvak. Nasledniku je mesto prepustil po porazu v finalu zadnjega evropskega prvenstva v ljubljanskih Stožicah pred tremi leti, ko je prvak postala Portugalska. Lopez je danes direktor vseh španskih futsal selekcij in tudi gostitelj tokratnega gostovanja Slovenije v Madridu. Celotno dogajanje poteka znotraj mehurčka v nacionalnem nogometnem centru Ciudad del Fútbol de Las Rozas v mestu nogometa severno od Madrida. Lahko bi mu rekli špansko Brdo pri Kranju, a na precej večji površini, z več igrišči, dvoranami in drugimi objekti, tudi s hotelom, ki v času koronakrize predstavlja mehurček za reprezentance, sodnike in druge uradne osebe, ki se srečujejo na igrišču.
Zložljive smuči za lažje osvajanje zahtevnih terenov in preprostejše potovanje bodo kmalu na voljo tudi rekreativnim smučarjem. Elanova prebojna inovacija je menda najbolj pozornost vzbujajoča v 75-letni zgodovini podjetja. Koliko znanja, prilagajanja in stranpoti je bilo potrebnih zanjo? Odgovarjata sogovornika Leon Korošec, direktor zimske divizije, in Vinko Avguštin, vodja razvoja.
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe. Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
O nevarnosti snežnih plazov v visokogorju vsako leto poslušamo opozorila, le redko pa se zgodi, da ti pridejo vse do doline in zaprejo celo ceste. Snežni plazovi na Bovškem minuli konec tedna so vzbudili še toliko več zanimanja tako med domačini kot strokovnjaki, ki so skušali razmere kar čim natančneje popisati in dokumentirati.
80 dni, 6 ur, 15 minut in 47 sekund. Toliko časa je za jadranje okoli sveta na sloviti regati VANDEE GLOBE za približno 24 000 navtičnih milj, torej približno 44 000 kilometrov, potreboval Charlie Dalin, Francoz, ki je prvi prišel nazaj do izhodišča v francoskem departmaju Vendee. Pa ni zmagal, končni zmagovalec je prav tako Francoz Yannick Bestaven, ki je imel 10 ur in 15 minut časovnega bonusa zaradi pomoči pri reševanju tekmeca, čigar plovilo se je ob udarcu velikega vala razpolovilo in potopilo v razburkanem morju. Med zmagovalci pa je tudi slovensko znanje. Agencija republike Slovenije za okolje je namreč boter navigacijskega sistema za načrtovanje optimalne poti plovil na morju DORADO ROUTING, ki ga je zasnoval meteorolog Jure Jerman. Gre za navigacijo, ki jadralcem predlaga na videz mogoče daljšo pot, seveda glede na milje, ampak najhitrejšo glede na smer in moč vetra ter vremenske nevšečnosti.
Maja 2018 smo veliko govorili o varstvu osebnih podatkov, saj je takrat začela veljati uredba, imenovana GDPR. Kot pravi magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, na uradu opažajo, da smo o pomenu varstva osebnih podatkov in zasebnosti vse bolj ozaveščeni. Uredba je sicer robusten pravni instrument, ki daje več poudarka preventivnemu delovanju in odgovornosti upravljalcu podatkov, ne uvaja le sankcij in obveznosti. Prav tako evropskim državljanom omogoča, da se spustimo v pregon mednarodnih korporacij, še vedno pa ni bil sprejet nacionalni zakon v Sloveniji, ki bi Uradu informacijske pooblaščenke kot nadzornemu organu omogočil izrekanje glob o splošni uredbi, kar bi zagotovo še bolj dvignilo ozaveščenost o varstvu osebnih podatkov. O tem, koliko se Slovenci zavedamo vrednosti svojih osebnih podatkov, nam je povedal magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.
27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako je ta dan postal svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Iz Slovenije so med drugo svetovno vojno tja odpeljali 2.300 ljudi, domov se jih je vrnilo le okoli 1.000, za večino preostalih je Auschwitz kraj smrti. Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bila tudi večja skupina Judov in Romov. Razstava, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor, je bila prvič postavljena na ogled lani v sklopu projekta Šoa v Mariboru, z njo pa ni bil zaznamovan samo lanski mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, temveč tudi 75. obletnica osvoboditve Auschwitza. Zdaj razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti …« gostuje v Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Ščinkavec, kos, lišček so tri ptičje vrste, ki sodijo med deset najpogostejših obiskovalk ptičjih krmilnic. To je podatek, ki so ga ornitologi pridobili ob pomoči vseh tistih, ki so se v zadnjih letih pridružili akciji Ptice okoli nas. S to želijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije spodbuditi k boljšemu zavedanju narave, ter spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih. Ptice je najlažje opazovati med njihovim obiskovanjem krmilnic, zato nam je varstveni ornitolog Tilen Basle povedal, katere piče bodo najbolj vesele. Sicer pravi, da krmljenje ptic ni bistveno za njihovo preživetje zime, saj so tako kot tudi druge živali. prilagojene na zimo in hrano najdejo v naravi. Vseeno pa je hranjenje ptic pomembno, saj ima družbeno socialni efekt.
DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije. Njen namen bo s povezovanjem in širjenjem informacij zagotavljati čim večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Predvidoma bo na voljo v začetku marca, že zdaj pa si lahko prenesete preizkusno različico. “Karkoli je na cesti, zdaj traja minute, da pride do uporabnika. S pomočjo te aplikacije bo prišlo lahko v sekundah. Ne vse, ampak vedno več.” - vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran
Končuje se osrednji letni dogodek, namenjen ozaveščanju pomena pisanja z roko: Tedne pisanja z roko 2021. V času šolanja na daljavo je pisanje z roko še bolj zapostavljeno kot sicer in se o pomenu te veščine sploh več ne sprašujemo. Ampak mi smo se, ob koncu Tedna pisanja z roko 2021 se je Aleš Smrekar pogovarjal z Marjano Jazbec, predsednico društva Radi pišemo z roko.
Ekipa prometne pisarne Vala 202 se je udeležila sklepnega dela vrednotenja prenovljene aplikacije Promet Plus. DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije.
Okužba s humanimi papilomavirusi je ena od najpogostejših spolno prenosljivih okužb, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži okoli 80 odstotkov spolno aktivne populacije. Večina okužb poteka brez simptomov, saj okužb običajno ne spremljajo vidni klinični znaki. Največ delež okuženih se pojavi po začetku spolne aktivnosti, zato so okužbe z virusi HPV najpogostejše pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. V boju proti okužbi je poleg siceršnjih preventivnih zaščit izredno uspešno tudi cepljenje, in sicer pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji brezplačno cepljenje deklic poteka od leta 2009, letos pa se bodo programu lahko priključili tudi dečki, za katere se je izkazalo, da so imunsko pri premagovanju okužbe manj uspešni. Več nam je povedala specialistka ginekologije in porodništva, dr. Veronika Testen, o svoji izkušnji pa Nina Gaspari.
Danes pozno popoldne po našem času bo pred kot še nikoli zastraženim Kapitolom in pred številčno zelo omejeno možnico ljudi zaprisegel 46. ameriški predsednik Joe Biden. Prvič po več kot 200 letih na tej slovesni prisegi ob predaji oblasti ne bo do danes aktualnega predsednika in prve dame, kar po dogodkih v zadnjih tednih sploh ni tako nenavadno. O tem, kako je doživljal zadnje tedne, kako ocenjuje zapuščino aktualnega predsednika in prve dame pa zdaj več Josh Rocchio, italijanski Američan z Gorenjske, prevajalec, lingvist in podjetnik, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Na Gorenjsko ga je dopoldne poklical Miha Švalj.
Poleg šol za otroke s prilagojenim programom so za nujno varstvo odprti tudi običajni vrtci. Zasedeni so tudi več kot tretjinsko, iz tedna v teden pa je staršev, ki otroke kljub koronakrizi pripeljejo v vrtec, več. S kakšnimi izzivi se soočajo slovenski vrtci, kakšna navodila so dobili od pristojnih ustanov, v kolikšni meri izvajajo svoje programe, tudi programe za otroke s prilagoditvami. O vsem tem v pogovoru s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj. V Škofjo Loko, kjer je zaposlena v tamkajšnjem vrtcu, se bo odpravil Aleš Smrekar.
O glasbenicah in glasbenikih, igralkah in igralcih. Najstarejši še pomnijo Elvisa Presleya v 31-ih filmih ali pa Franka Sinatro, ki je posnel na desetine filmov. Izbrali smo nekaj posameznic in posameznikov bolj sodobne zgodovine, ki so ob prepričljivi glasbeni karieri dosegli tudi finančni in kritiški uspeh v filmih. Ne vedno, a tu in tam jim je uspelo in so bilo celo nagrajeni.
V Zavodu VseUk, ki ga je pred petimi leti ustanovila molekularna in celična Teja Bajt, so epidemijo izkoristili za razvoj novega izdelka. Po tem, ko so se spomladi prvič zaprle šole, s tem pa se je prekinil tudi njihov krožek Mali radovednež, so oblikovali zabojček z zanimivimi znanstvenimi poizkusi, ki ga lahko otroci prejmejo kar na dom. Ker so najmlajši in starši nad zamislijo navdušeni, se bodo zdaj širili tudi v tujino. Innobox je prvi znanstven zabojček v Sloveniji na naročnino. Je znanstven zabojček z materiali za otroke, ki potem lahko izvajajo poizkuse doma preko video navodil.
Neveljaven email naslov