Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
Si predstavljate slikarje, ki v rokah namesto čopičev držijo meče, ateljeji pa so bili včasih tudi prizorišče umora? Več je Maji Stepančič povedala kustosinja in recenzentka, tudi profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Petja Grafenauer, ki ima zanimiv poletni knjižni namig.
Koroška je v zadnjih letih postala zelo zanimiva turistična destinacija za gorsko – kolesarske navdušence. Tako imenovanih trailov, urejenih poti, je vedno več, svoje pristavi tudi prelepa narava in bližina slovensko – avstrijske meje, v zadnjih letih pa je destinacija dobila prepoznavnost tudi po zaslugi BLACK HOLE BIKE FESTIVALA – torej, če bi prevedli, kolesarskega festivala Črna luknja, ki se je letos začel v nedeljo, s klasičnim maratonom s startom in ciljem v Črni na Koroškem.
Sezono valovskega namigovanja bo zdaj odprla novinarska kolegica Jela Krečič. Pred kratkim je izdala svoj drugi roman Knjigo drugih. Kot budna spremljevalka fenomenov v popularni kulturi pa Jela Krečič predlaga ogled dveh televizijskih serij.
Čeprav je poletje in večini niti po pomoti misli ne zaidejo na bele strmine, na smuči … no ja, morebiti v zadnjih treh vse prej kot poletnih dneh vsaj pogojno morda, bomo vseeno skočili na Gorenjsko, v Begunje, kjer domuje slovenska tovarna smuči. Elan je v svoji več kot sedemdesetletni zgodovini z inovacijami velikokrat spremenil razvoj smučanja, bil pionir na marsikaterem področju, in očitno se ne misli ustaviti. Prejšnji teden je namreč kot prvi proizvajalec smučarske opreme na svetu odprl vrata svojega alpskega smučarskega muzeja.
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Tudi mladi iz Slovenije so v začetku 70. let potovali po kopnem do Indije. Eden takih je Vojc, ki še vedno potuje tja, a zadnja leta z letalom.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval slovenski državni grb, se prve polovice 60-ih let spominja kot konfliktnega obdobja, ko se je v Kranju boril s takratno socialistično elito, ki je mlademu umetniku zapirala razstave. Prav zato je skupaj s somišljeniki začel graditi avtonomno samostojno kulturo OHO, ki je na tedanji svet gledala drugače. Pozneje je v Šempasu ustanovil komuno Družina.
Malo drugačna komuna je v začetku sedemdesetih let nastala v študentskem domu nekdanje FSPN. Spominja se Ladislav Močivnik, ki je bil takrat sicer študent psihologije na filozofski fakulteti, a je stanoval v legendarnem študentskem domu za Bežigradom.
Umetnica Duba Sambolec, ki bi jo v preteklosti pri nas težko srečali, saj je živela in ustvarjala predvsem v tujini, še vedno ne razume, kaj je bilo takega v filmu Dušana Makavejeva Misterij organizma, ki se je oblasti zdel »bogokleten«. Da so bili prav hipiji prvi znanilci new agea, pa pravi umetnostna zgodovinarka Goranka Kreačič.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Spomini in zgodbe o takratnih poletjih, tistih romanjih na morje v najboljših letih. Romance, legende, šepet ozkih morskih ulic.
Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan. S temi besedami ustanovitelja slovenske tovarne smuči, Rudija Finžgarja, se je leta 1945 rodila zadruga iz katere je potem nastala uspešna zgodba. Danes je ta z odprtjem alpskega smučarskega muzeja v Begunjah dobila novo poglavje – na Gorenjsko je ob tej priložnosti prišel tudi legendarni Ingemar Stenmark, ki je sloves slovenskih smuči z izjemnimi uspehi ponesel v svet.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Slavko Ivančič je dekan glasbenoobalnih znanosti in kralj jadranske terase iz osemdesetih let. Slavko Ivančič je prvi glas Kvarnerja, kralj jadranske terase. “Polni smo bili denarja. Frizura, obleke, to je bilo to. Diskoteke so se šele začele, a si moral imeti kvaliteto, ker si celo poletje nastopal na eni terasi.” Ko je začel nastopati s Faraoni, so se zanje potegovali vsi gostinci vzdolž obale. Bend je ostal na terasi, turistke so se menjavale.
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Kako poteka prenos kolesarske Dirke po Sloveniji in kakšne tehnične zmogljivosti zahteva?
Neveljaven email naslov