Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
Čehinja Ester Ledecka je olimpijska prvakinja v superveleslalomu! Dvakratna svetovna prvakinja v deskanju na snegu je s številko 26 šokirala tekmice!
Z biologom Simonom Zidarjem o mitih, povezanih z netopirji: se nam lahko zapletejo v lase, ali res pijejo kri in zakaj med spanjem visijo.
V radijski manipulaciji minister Zdravko Počivalšek pomaga pri dilemi glede ogleda filma 50 odtenkov za valentinovo.
Zehanje. Zehanje. Zehanje. Ko to bereš, zehaš. Raziskovalci po vsem svetu testnim subjektom predvajajo posnetke zehanja, da bi ugotovili, ali se odzovejo. Podoben preizkus so izvedli pri šimpanzih, ti posnemajo zehanje tudi, če ga zaznajo pri pripadniku sorodne vrste. Celo nekateri psi posnemajo zehanje svojega lastnika.
Ivan Cankar je nekoč na vprašanje: “Kdo je večji, Tolstoj ali Cankar?” odgovoril: “Tolstoj je Tolstoj, Cankar je pa Cankar.” Že pisateljeva mati Neža je v Ivanu odkrila velik umetniški talent, ki je bil za časa njegovega življenja velikokrat prizadet zaradi uničujočih kritik njegovih del. Število občudovalcev njegove besede pa je rastlo in ob njegovi smrti, ko so se od njega poslovile velike množice ljudi, je bil na splošno že priznan kot največji nacionalni pisatelj. Tudi kanonizacija Franceta Prešerna za nacionalnega pesnika se je v praksi začela predvsem po njegovi smrti. Leta 1866 ga je Stritar v predgovoru nove izdaje Prešernovih pesmi postavil na raven, na kateri je bil Shakespeare za Angleže, Racine za Francoze. Postavil ga je v galerijo evropskih nacionalnih pesnikov. Prešeren tudi zares v svojem času ni imel resne konkurence, in čeprav je bil kandidat za slavnega moža, ki ga bomo slavili zato, da bomo slavili svojo preteklost in v ljudeh utrjevali nacionalno zavest, tudi Vodnik, je njegovo mesto zasedel Prešeren. O tem, kdaj sta dva velika umetnika postala naša največja, nacionalna, bomo govorili z literarnim zgodovinarjem in teoretikom dr. Marijanom Dovićem ter literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.
Zdravljico je zvočno preoblikoval raper Klemen Klemen, poklonili so se ji Lačni Franz, s priredbo tudi metalci Sarcasm. A Slovenci nismo edini, ki ne prepovedujemo preobrazbe državne hvalnice. Nekatere evropske različice domoljubnih slavospevov so pristale celo na albumih znanih izvajalcev.
Ste danes bolj raztreseni kot sicer? Vam gre vse na žice? Se težko zberete? Vas vsaka malenkost spravi s tira? No ja, danes imate vsaj prikladen izgovor za takšno razpoloženje – polna luna. In to ne samo navadna polna luna.
Hej, Justin, vse najboljše za 37. rojstni dan. A začnimo na začetku. Justin Randall Timberlake se je rodil 31. januarja 1981 v glavnem mestu zvezne države Tennessee, Memphisu. Od malih nog obkrožen z ljudmi, ki so se ukvarjali s svetom zabave, je hitro opravil avdicijo za TV-oddajo Klub Mikija Miške, član stalne zasedbe je bil dve leti, ko pa je dopolnil 15 let in je dokončno mutiral, je soustanovil zasedbo 'Nsync in leta 1998 z njo izdal prvo skladbo. Justin Timberlake je tenorist.
Veliki zmagovalec 60-te podelitve grammyjev je postal Bruno Mars – domov je odnesel kar šest prestižnih kipcev.
V sklopu razpisa Imamo novo glasbo predstavljamo komad Modrozeleni svet izvajalca Matijasa Severhena.
Skupina Blu Sine v okviru razpisa Imamo novo glasbo predstavljajo komad z naslovom Daleč grem.
David Bowie je bil umetnik, ki je znal razmišljati zunaj okvirjev in je k sebi pustil le tiste, ki so mu pomagali uresničevati ideje. Andrej se spominja glasbenika in umetnika, ki je zaznamoval kulturno zgodovino planeta. O njegovem vplivu tudi nekateri slovenski glasbeniki.
Pupa je umetniški vzdevek Špele Novak, ki v sklopu razpisa Imamo novo glasbo premierno predstavlja svojo skladbo Najina slika.
Predmet iz račjih kosti in kljuna, ki človeka pripravi k molčečnosti, pa kip boginje ki ženskam, če jo ne častijo prav, spelje može in boginja, ki varuje prostor le če dobi v dar zadosti gina. To je le nekaj predmetov iz prav posebne zbirke Marca Arbogasta, nekdanjega alzaškega pivovarja, ki že leta po afriških državah, kot so Benin, Togo, Gana in Nigerija zbira predmete, ki so jih in jih še vedno uporabljajo vaščani in svečeniki v obredih vuduja. V nekdanjem vodnem stolpu, blizu železniške postaje v Strasbourgu, je razstavljenih približno 200 predmetov za dobre pa tudi po malem zle človeške želje in priprošnje bogovom. Muzej vuduja pa ni le edini tak v Franciji, pač pa kar v Evropi in zelo gotovo tudi najobsežnejša zbirka vudu predmetov Zahodne Afrike na svetu. Razkazala nam jo je skrbnica objektov in vodnica po muzeju, Megane Liguori.
Pogovor z Ježkovim nagrajencem, novinarjem, tekstopiscem, kantavtorjem Dragom Mislejem - Mefom o življenju, o letu 2017, o načrtih za leto 2018.
Ulissa Aldrovandija je kar nekaj pomembnih naravoslovcev 18. stoletja, med njimi tudi švedski botanik in zdravnik Carl Linne, imenovalo očeta naravoslovja. Aldrovandi je bil sicer pravnik, filozof, zdravnik in prvi profesor naravne filozofije, danes bi temu rekli naravoslovja, na Bolonjski univerzi, leta 1568 pa je postal predstojnik bolonjskega botaničnega vrta. Bil je tudi eden prvih, ki so organizirali botanično odpravo; z nje je prinesel približno 4760 preparatov in jih posušil, zbral pa je tudi več kot 7000 primerkov iz narave in jih shranil v svojem kabinetu čudes. Prav na podlagi svojih zbirk in dela je zasnoval 13 monumentalnih enciklopedij, v katerih je opisal živi svet ter minerale in fosile. Šest jih hrani naša Narodna in univerzitetna knjižnica, zadnja z naslovom Zgodovina nenaravnih bitij se je enciklopedijam o ribah, parkljastih štirinožcih, živorodnih štirinožcih s prsti, kačah in zmajih ter o preostalih brezkrvnih živalih pridružila šele letos. O značilnostih naravoslovja in raziskovanja v 16. stoletju, ko naj bi po Aldrovandijevem pisanju ponekod še živeli zmaji in druga mitološka bitja, antropomorfne živali in nenavadni ljudje, smo govorili z doktorico Sonjo Svoljšak, skrbnico in raziskovalko starih tiskov v NUKU.
Sporočilo prvega singla skupine Green Note Collective je preprosto. Tematika skladbe je primerna času, napisana je v kontekstu novega leta.
Neveljaven email naslov