Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?
Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.
Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?
Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.
Večja pooblastila policije?
Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.
Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?
Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.
Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja?
Mi tega nismo nikoli podcenjevali.
Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?
Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.
Ilegalne migracije?
Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?
Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.
Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?
Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.
Večja pooblastila policije?
Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.
Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?
Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.
Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja?
Mi tega nismo nikoli podcenjevali.
Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?
Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.
Ilegalne migracije?
Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.
Po sprehodu po domači festivalski krajini prejšnji teden tokrat nadaljujemo pregled za našimi mejami, saj bomo dve oddaji namenili pregledu glavnih tujih destinacij na zemljevidu glasbenih romarjev. Danes bomo na koledarju prečrtali junij in prvo polovico julija.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. Drugo tretjino Drugega vala bo zapolnila tribalna urbana rockovska godba švedske zasedbe The Skull Defekts z njihovega novega albuma Dances in Dreams of the Known Unknown, na katerem se ji je pridružil Daniel Higgs iz ameriških Lungfish. Preostali delež bo zapolnil jezni nergaški postpunk-rap nottinghamskega dua Sleaford Mods z novega albuma Divide & Exit, ki že velja za eno najbolj vročih plošč na britanskem otočju. V tretjem delu najprej zahrumijo dekleta, Savages so namreč objavile koncertni maksi singel. Wovenhand oziroma David Eugene Edwards je iz akustičnega projekta prešel v elektrificiran, skoraj hard-rockovski folk bend. Album Refractory Obdurate še vedno prežemajo versko goreča besedila. Vmes vskoči pevka EMA, oziroma Erika M Anderson z albumom The Future’s Void.
V posebnem predfestivalskem terminu vam približuje dogajanje na domačih festivalskih odrih to poletje.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in druga koncertna dogajanja. V drugi tretjini oddaje se posvečamo letošnji jubilejni 30. Drugi godbi. V tretjem delu so soočimo z novo godbo neuničljivih Swans.
Tess Vonck je 27-letna belgijska novinarka, ki prihaja iz srca Evrope - Bruslja. Pred evropskimi volitvami se je odločila preveriti, če je generacija Y res tako apatična, kot se govori. Odpravila se je na tri mesece dolgo potovanje po kavčih mladih v vseh 28-ih evropskih prestolnicah in zdaj trdi, da mladi nikakor niso apatični, le izogibajo se tradicionalni politični participaciji.
Kolo je lahko tista odvečna stvar v kotu garaže, na kateri se nabira prah, lahko je le prevozno sredstvo za nujne primere, lahko pa je tudi podaljšek telesa. Društvo Muslauf se že 6 let posveča gojenju kulture kolesarjenja, tega pa se lotevajo v prvi vrsti z drugačnimi kolesi, ki zahtevajo drugačen način vožnje. Kaj je tako posebnega pri muslaufu?
Praznik dela je za okoli 13.000 Slovencev, ki delajo v Avstriji, delovni dan. Iz Pomurja, kjer je brezposelnih več kot 9.000 ljudi, glede na skoraj 20 % delež gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi, mnogi služijo svoj vsakdanji kruh v sosednji Avstriji. Takih je med vsemi, ki delajo v tujini, kar 85 odstotkov.
Ob težavni situaciji na trgu dela je za mnoge mlade edina rešitev kreativnost in iznajdljivost. Dokaz, da lahko hobi preraste tudi v poslovno priložnost, so člani društva Muslauf, ki so iz svoje ljubezni do koles razvili kolesarsko delavnico Musverks.
Neveljaven email naslov