Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marjan Fank

24.08.2016

Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.

Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.

Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?

Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v  policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.

Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?

Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.

Večja pooblastila policije?

Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.

Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?

Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.

Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja? 

Mi tega nismo nikoli podcenjevali.

Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?

Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.

Ilegalne migracije?

Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas  trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Marjan Fank

24.08.2016

Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.

Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.

Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?

Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v  policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.

Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?

Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.

Večja pooblastila policije?

Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.

Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?

Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.

Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja? 

Mi tega nismo nikoli podcenjevali.

Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?

Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.

Ilegalne migracije?

Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas  trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.


17.03.2015

Kako zaslužit in ostat nedolžen?

Torkove nebuloze z Miho Šaleharjem


17.03.2015

Kako zaslužit in ostat nedolžen?

Torkove nebuloze z Miho Šaleharjem


14.03.2015

Grajsko otroštvo

V peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu si lahko še vse do 5. aprila ogledate razstavo fotografij, opremljenih z zgodbami o nekdanjem življenju na Ljubljanskem gradu: Mama, a bomo zdaj graščaki? Gre za pripovedi nekdanjih stanovalcev, ki so bili po večini takrat otroci, zato ne preveč grajsko življenje včasih opisujejo lepše, kot je bilo verjetno v resnici.


10.03.2015

Nebuloze na dieti

Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?


10.03.2015

Nebuloze na dieti

Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?


03.03.2015

Pametni telefon ali pametna motika?

Nebuloze z Mihijem!


27.02.2015

Klub klubov - Polona Kasal x Kalu

V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.


27.02.2015

Klub klubov - Polona Kasal x Kalu

V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.


24.02.2015

Kdo bolje vozi - šofer ali šoferka?

Mihi je v torkovem jutru spraševal, kdo je boljši voznik - moški ali ženske?


18.02.2015

Igor Tominec in Aleš Smrekar o reporterskem delu

Aleš Smrekar in Igor Tominec sta se vrnila s SP v alpskem smučanju. Kako je potekalo njuno delo, kako se dopolnjujeta, kako sta se pogovarjala s Tino Maze?


17.02.2015

Glasba za pusta-hrusta

Mihi je v jutranjih nebulozah poslušalce spraševal, na kakšno glasbo žurajo na pustnih karnevalih.


10.02.2015

Kaj definira dobrega soseda?

V jutranjih nebulozah se je Mihi spraševal, kdo je dobri sosed? Oziroma, kaj definira dobrega soseda?


07.02.2015

Časovna kapsula

Potovanje skozi čas od nekdaj prevzema človeško domišljijo, a kljub številnim, manj ali bolj posrečenim poskusom, ta podvig še nikomur ni uspel. Lahko pa v prihodnost pošiljamo sporočila in predmete. Za to ne potrebujemo zapletene tehnologije in fizikalnih izračunov, temveč le časovno kapsulo, kakršno so nedavno odkrili v Kopru. Stara je 108 let, v zid stare meščanske hiše jo je vgradil Josip Ahtik. A ni edini, ki je uporabil tovrstno komuniciranje. Med koprskimi zidovi lahko odkrijemo marsikaj. Več o tem Matej Rodela.


31.01.2015

Sneg. Pa zakaj taka panika?

Starejši in ljudje s spominom vedo povedati, da je zima vsako leto. Zakaj potem taka panika, ko pade sneg?


27.01.2015

Slavospev foušiji

V jutranjih nebulozah je Mihi spraševal, kakšni so kriteriji, da nekomu za nekaj postanemo nevoščljivi oziroma "fouš". Slišali smo tudi himno foušiji.


24.01.2015

Kartuzija Žiče

Prispevek Maje Ratej ob 850-letnici Žičke kartuzije.


20.01.2015

Koala Voice - V živo iz Studia 26

Zasavski mladci Koala Voice igrajo na križišču rocka, modernega popa in disca. Kot pravijo sami, so lahko včasih zaletavo razbijaški, drugič nesramno popasti. Sprva nedolžna ideja po druženju in špilanju v prostoru za vaje, se je leta 2012 prestavila na lokalna koncertna prizorišča, leto kasneje pa že peljala na Vičstock in Rock Otočec. V petek pa so v studiu 26 Radia Slovenija posneli mini koncert za Val 202. Koala Voice sestavljajo: Manca Trampuš – vokal, kitara, Domen Don Holc – kitara, Miha Prašnikar – bobni, spremljevalni vokal in Tilen Prašnikar – bas kitara.


20.01.2015

Puf na puf, zapuf

Mihi v jutru s poslušalci razpravlja o kreditih in pufih. Koliko pufa si še lahko privoščimo preden bomo začeli kupovati sir na kupone?


13.01.2015

Audio selfie

Zakaj objavljamo selfieje z zdravimi obroki in vremenskimi pojavi? Ter zakaj so družbena omrežja polna citatov triletnih otrok? V torkovem jutru z Mihijem.


06.01.2015

Gajbičarji!

Mihi se je v torkovem jutru pogovarjal z vsemi, ki imajo izkušnje z zavarovanjem parkirišča z gajbico. Ta je lahko še posebej priročna, če ste s svojega parkirnega mesta pravkar očistili sneg.


Stran 98 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov