Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?
Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.
Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?
Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.
Večja pooblastila policije?
Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.
Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?
Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.
Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja?
Mi tega nismo nikoli podcenjevali.
Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?
Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.
Ilegalne migracije?
Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?
Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.
Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?
Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.
Večja pooblastila policije?
Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.
Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?
Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.
Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja?
Mi tega nismo nikoli podcenjevali.
Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?
Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.
Ilegalne migracije?
Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.
Današnji namig na repu poletja vam bo zaupala Maša Pelko, filozofinja, dramatičarka in režiserka, letošnja nagrajenka za najboljšega mladega dramatika na Tednu slovenske drame.
Marcello in Fabrizio sta italijanska študenta medicine, ki sta bila pol leta na študentski izmenjavi v Ljubljani. Pravita, da je Ljubljana skoraj preveč urejena, ljudje pa upoštevamo pravila, kar je ravno obratno od njunega rodnega Palerma na Siciliji. Tam rdeča luč na semaforju ne pomeni nič, prehod za pešce tudi ne, kolesarskih stez pa tudi ne poznajo. Pravita, da je študij medicine v Sloveniji boljši, ker sta se lahko “dotikala pacientov”, v Palermu je namreč poudarek na teoriji, skoraj nič na praksi. Srečali smo ju na poti domov na letališču v Trstu - zakaj nista potovala iz Ljubljane? Ker so povezave z Italijo slabe oziroma jih sploh ni. Več o Sloveniji, Palermu, italijanski desni vladi, zavajajočih zdravstvenih trditvah in o glasbi, zaradi katere smo ju tudi opazili na letališču, saj sta igrala kitaro in prepevala, pa sta povedala v oddaji Prihodi/Odhosi.
Minulo nedeljo je minilo 240 let od prvega vzpona na Triglav in prvopristopniki so takrat Triglavski ledenik zaradi zelene barve firnovega ledu poimenovali zeleni plaz. Na ledeniku so nekoč smučali, tam so prirejali celo republiška smučarska prvenstva. Danes seveda to ni več mogoče, saj se površina ledenika vztrajno manjša. Od prve meritve se je Triglavski ledenik zmanjšal 20-krat po površini in 200-krat po prostornini. V projektu Očistimo gore te dni poteka čistilna akcija ledenika, čisti ga 11 prostovoljcev.
Profesor s katedre za ekologijo in varstvo okolja biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Ivan Kos že od otroštva naprej velik del svojega življenja preživlja tudi v gozdu. Tudi zato svojim študentom predlaga v branje roman Izmael. Gre za prvenec ameriškega pisatelja Daniela Quinna iz leta 1992. Roman je postal svetovna uspešnica in navdih za popularno kulturo. Še pred uradnim izidom je Daniel Quinn prejel štipendijo Teda Turnerja za delo, ki ponuja izvirno in pozitivno rešitev globalnih, še posebej okoljevarstvenih problemov.
Slovenska policija preverja, ali so ljudje dobro opremljeni, se pogovorijo z oskrbniki v kočah, svetujejo in opominjajo. Zadnjih nekaj let opažajo, da hodijo ljudje v gore dobro opremljeni in pripravljeni, še vedno pa se najde kdo, ki želi na Mangart v natikačih. Prav na Mangartu je bila načrtovana ena od zadnjih poletnih preventivnih akcij slovenske policije, druga na Vršiču. Čeprav jo je zagodlo vreme, akciji nista odpadli, saj se najdejo tudi taki, ki si želijo narediti selfi v gorah, pobeljenih s prvim snegom.
Zgodba o neutrudnem češkem tekaču, petkratnem olimpijskem zmagovalcu, ki je med hladno vojno premikal meje železne zavese in povzročal preglavice politikom tako na Zahodu kot na Vzhodu. Žal so bile njegove sanje o prijateljstvu poteptane pod sovjetskimi tanki med invazijo na Češkoslovaško pred 50 leti.
Čeprav je mehanika nikdar ni zanimala in je oče ni prepričal niti v popravljanje kolesa, po poklicu pa je vzgojiteljica, je Marija Lah morala poprijeti za dežnikarski posel. Že skoraj tri desetletja vodi delavnico in trgovinico, brez instagram profila. "Računalnik je čisto zadnja stvar v mojem življenju. Brez mojih rok in brez šivalnega stroja ne gre!"
Kar dva namiga ima za vas stand up komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.
Skoraj bi lahko rekli, da že za rep držimo pridevnik “poletni”, v rubriki poletni namig. Danes vam ga bo zaupal stand up komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama
Evropska komisija narekuje, da moramo s 1. septembrom opustiti uporabo halogenskih žarnic in jih zamenjati z LED-svetili
Kako se izogniti gnečam pri pridobivanju vozovnice integriranega javnega potniškega prometa?
Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika vam priporoča sprehod ali kolesarjenje ob Kamniški Bistrici.
Sebastian mesec dni potuje po Evropi, končna destinacija je Romunija, iz Slovenije pa je potoval proti Beogradu, udeležil naj bi se namreč festivala trobentačev v Guči. Zdi se mu, da ljudje vedno potujemo v oddaljene dežele, ne da bi se zavedali, da imamo tudi v svoji bližini čudovite kraje. Prihaja iz Bourdeauxa in pravi, da čeprav so vinska dežela, poznajo in pijejo tudi slovenska vina. Učitelj športne vzgoje in trener rokometa se je oglasil v oddaji Prihodi/Odhodi.
Če govorimo o najboljših aktualnih slovenskih pesnikih ne moremo spregledati Esada Babačića. Odrezani od neba je njegova zadnja pesniška zbirka, kjer avtor znova dokazuje, da za nekaj, kar bi bilo lahko zgodba ali cel roman, včasih zadostuje ena sama vrstica. Vseeno pa včasih, svojemu začudenju navkljub, poseže tudi po obširnejših proznih besedilih.
“Sprejemanje preteklosti, soustvarjanje prihodnosti” je krovna tema, pisana druščina iz 27 držav je razpravljala o 14ih izzivih. Od urbanizacije do čebel, od kibernetske varnosti do zmanjševanja porabe alkohola med mladimi, od nelegalne trgovine s človeškimi organi do izkoreninjenja revščine. Čeprav njihove rešitve niso zavezujoče in jih lahko evropski poslanci upoštevajo ali ne, je med udeleženci seje veliko optimizma; ne le glede soočanja s trenutnimi težavami, temveč tudi glede bolj dolgoročne prihodnosti EU.
Ekipa študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani je po skoraj dveh letih dokončala robotsko jadrnico Iris, ki bo v naslednjem letu začela plovbo po Atlantskem oceanu. Z jadrnico tekmujejo na mednarodnem odprtem tekmovanju “Microtransat Challenge”, katerega cilj je prepluti Atlantik z avtonomnim plovilom.
Frančišek Križ je bil najmlajši udeleženec na letošnjih jazz delavnicah na mednarodnem festivalu Jazzinty v Novem mestu. Trobento je začel igrati pri sedmih letih, zdaj je star trinajst, v prihodnje pa si želi igrati v orkestru. “Jazz je glasba, pri kateri moraš razmišljati. House glasbo nastaviš na računalniku in se predvaja, jazz pa igraš sam in improviziraš. Pri jazzu moraš razmišljati o lestvicah.” Frančišek pravi, da ne posluša moderne glasbe, ampak klasično. Večina njegovih sošolcev posluša house muziko, on pa raje kakšno violino. Glasba zanj ne bo samo hobi, rad bi bil glasbenik po poklicu, zato se bo po osnovni šoli vpisal na konzervatorij. “Trenutno se veliko ukvarjam z glasbo, ta mi predstavlja velik del prostega časa. Ne predstavljam si, kako bi preživel brez glasbe.”
Množica ljudi v Sloveniji prebira knjige v okviru bralne značke za odrasle. Ta se je že tako zlila z vsakdanom knjižnic, da smo pozabili, od kod izvira. Ideja o tem, da bi kakovostne knjige načrtno prebirali tudi odrasli, je pred 18. leti zrasla na zeljniku znane ptujske knjižničarke in pripovedovalke pravljic Liljane Klemenčič. Pravljičarka, ki s svojimi pripovedmi navdušuje tako otroke kot odrasle, je tudi pobudnica projekta Pravljice z jogo.
Buden kupec in buden prodajalec morata biti ves čas v pogonu. Spanje je znak šibkosti, zato ni čudno, da želijo ambiciozni posamezniki pripadati tako imenovani nespečni eliti. Toda neodvisni strokovnjak za spanje dr. Neil Stanley opozarja, da še tak superčlovek rabi napajanje, torej zadostno količino spanja. Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje, kaj se zgodi, če ne pridobimo zadostne količine kakovostnega spanca in kako ga izboljšati. Kaj pa štetje ovac – pomaga? “Ja, zakaj ne! Gre za preprosto tehniko odvračanja pozornosti od negativnih mislih, ki lahko marsikomu koristi.”
Profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Andrej Bauer vam predlaga branje enega najprepoznavnejših pisateljskih peres 20. stoletja.
Neveljaven email naslov