Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?
Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.
Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?
Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.
Večja pooblastila policije?
Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.
Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?
Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.
Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja?
Mi tega nismo nikoli podcenjevali.
Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?
Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.
Ilegalne migracije?
Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?
Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.
Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?
Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.
Večja pooblastila policije?
Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.
Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?
Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.
Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja?
Mi tega nismo nikoli podcenjevali.
Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?
Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.
Ilegalne migracije?
Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki letos poteka pod geslom “Znanost, človekov pravica”. V številnih resnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse je več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. Znanost tako ni več le nekaj zabavnega in kratkočasnega, temveč postaja v medijski agendi gorivo za gospodarski razvoj, pospeševalec družbenega napredka in gojišče novih idej, ki bodo tlakovale pot v prihodnost. “Že če se obrnemo v zgodovino, vidimo, da je šlo najbolje tistim državam, ki so vlagale v znanost, ki so spodbujale dobre ideje in na njih gradile gospodarstvo,” pravi naš sogovornik, britanski novinar Alok Jha, ki se je s poročanjem za The Giardian, BBC in trenutno za The Economist uveljavil kot eden od bolj prepoznavnih obrazov znanstvenega novinarstva mlajše generacije na Otoku.
Res je nepotrebno, da tvegamo. Pa ne samo zaradi ognja doma in denarne ter točkovne kazni, predvsem zaradi vseh ostalih uedležencev v prometu
Berenice Tompkins je 23-letna Američanka, ki dela na področju socialnega dela. AG Sano jih ima 43 in je filipinski podnebni aktivist, ulični umetnik in preživeli v najhujšem tajfunu, ki je pred petimi leti prizadel njegovo državo. Alan Burns je 72-letni Britanec, ki živi in ustvarja na vzhodni ameriški obali. Trojica je del pisane mednarodne zasedbe, ki v teh tednih pešači od Italije, prek Slovenije, Avstrije, Slovaške, Češke pa do Poljske, kjer bo v začetku decembra potekala letošnja podnebna konferenca Združenih narodov.
Projekt Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu 2.0 je povezal 35 partnerjev, ki so tudi s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada izboljšali kakovost izdelkov in poslovnih praks znotraj posameznega podjetja v lesni industriji. Še bolj pomembno pa je, da so model delovanja kompetenčnega centra za razvoj kadrov vzpostavili kot osnovo za trajni sistem panožnega usposabljanja. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedal vodja projektne pisarne Lesarskega grozda Bernard Likar. Naslednjo v nizu uspešnih zgodb s pomočjo evropskih sredstev, ki nastajajo s sofinanciranjem Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada, na Valu 202 predstavimo prihodnjo sredo ob 11-ih.
Genevieve Artadi in Louis Cole sta izvenzemeljski duet KNOWER. Pred dobrimi osmimi leti sta se spoznala in odkrila skupno strast do kombiniranja zvokov in ustvarjanja glasbe. Združujeta na videz – oziroma na posluh – nezdružljivo: sir z marmelado, in presenečata z okusom. V Los Angelesu sta doštudirala džez, zdaj ga pretapljata v novi žanr. Quincy Jones je dejal, da boste KNOWER prosili za še. Louis in Genevieve se spominjata koncerta v njegovi dnevni sobi, pisanja za Janet Jackson, govorita pa tudi o simbolu življenja – pici! Intervju je v angleščini, prevodi vas v pisni obliki čakajo na val202.si.
To je zgodba umetnika in filmskega ustvarjalca Johana Lurfa, 35 letnega avstrijskega strukturalista, ki si je za svoj celovečerni prvenec izbral drzno temo 'zvezde filma', in to ne filmske zvezde, temveč zvezde na nočnem neb. Skoraj 10 let je iz 550 filmov izbiral le tiste sekvence, ki prikazujejo nočno zvezdno nebo ... in če njegov zadnji dokumentarni film iščemo v katalogu ali na režiserjevi spletni strani, bomo opazili, da je označen le z malim simbolom zvezdice. Film je brez pravega naslova in brez pravih odgovorov – a s toliko vprašanj, kot je zvezd v vesolju, je zapisal producent Daniel Kasman.
Zase moramo kar najbolje poskrbeti, ko smo še živi, a verjetno se kdo ukvarja tudi z vprašanjem, kako dobro bo zanj poskrbljeno, ko bo prestopil na drugo stran. O tem je razmišljal tudi Vipavec Anton Lavrin, vendar ne o svojem poslednjem domu, ampak o domu svojih staršev in prezgodaj umrlega sina. V Vipavo je tako dal leta 1845 pripeljat kar dva egipčanska sarkofaga, ki so ju odkrili ob vznožju Kefrenove piramide v Gizah.
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Projekt BOBER – Boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve predstavlja nadgraditev sistema za spremljanje in analiziranje stanja okolja v Sloveniji. Gre za velik projekt, ki so ga tudi s sredstvi EU izpeljali na Agenciji RS za okolje. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedal vodja projekta mag. Gregor Sluga.
Mitja Andrejek in Judit Györfi Andrejek sta evangeličanska duhovnika, mož in žena, ki z dvema otrokoma živita in versko delujeta v Križevcih na Goričkem.
Gost spletne rubrike Frekvence X #zManost je ta teden dr. Rajko Muršič, kulturni antropolog in etnolog, ki predava študentom teh področij na ljubljanski Filozofski fakulteti. Trenutno je na službeni pot od Lizbone, Londona do Brightona, od koder se nam tudi oglaša. In ker je danes 31. 10., dan reformacije: kako razmišlja o posameznikovem avtonomnem boju danes? Se danes kot posameznik še lahko postaviš po robu sistemu in zmagaš?
Danes je 28.oktober, dan RTV. Zakaj? Ker je 28.oktobra 1928, pred točno devetdesetimi leti, začel uradno oddajati Radio Ljubljana. Zgodovina našega radia je burna, bogata, pisana, v njej pa si zasluži posebno poglavje tudi naš Val 202, ki je bil znanilec začetka demokratizacije medijev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ker je bil drugačen, živ, sproščen, aktualen, drzen in vsak dan bolj povezan s svojimi poslušalkami in poslušalci.
Zdrav življenjski slog ne pomeni le daljšega in bolj kakovostnega življenja, ampak tudi boljši učni uspeh. Reden tek v gozdu, prosta gibalna igra ali pa brcanje žoge na igrišču ni zgolj »izguba časa« ali »kurjenje kalorij«. Telesna vadba spodbudi sproščanje določenih snovi v možganih, ki okrepijo živčne celice in izboljšajo delovanje možganov. Dodatne ure športne vzgoje ali pa vsakodnevna vadba pa po raziskavah pripomorejo tudi k temu, da otroci bolje berejo, pišejo in računajo. Podobno velja za odrasle. Podrobneje v pogovoru z nevropediatrinjo dr. Tino Bregant.
Ste kdaj pomislili, zakaj se jesensko listje obarva tako pisano in zakaj te mavrične predstave nimamo vse leto? V jutranji mestni kulisi odpadajočega listja in prometa je ozadje za jesenskimi barvami pojasnila Bojana Boh Podgornik, profesorica z Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani.
Slovenski planinski muzej v Mojstrani predstavlja ohranjeno slovensko planinsko dediščino, naravovarstvene vsebine naših gora, evidentira, preučuje ter promovira planinsko dediščino Slovencev doma in po svetu. Tudi s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj se je dolgoletna želja vseh uresničila leta 2010 z odprtjem, a ideje in z njimi številni predmeti so se zbirali že bistveno prej. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedala direktorica Irena Lačen Benedičič.
Slovenski planinski muzej v Mojstrani predstavlja ohranjeno slovensko planinsko dediščino, naravovarstvene vsebine naših gora, evidentira, preučuje ter promovira planinsko dediščino Slovencev doma in po svetu. Tudi s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj se je dolgoletna želja vseh uresničila leta 2010 z odprtjem, a ideje in z njimi številni predmeti so se zbirali že bistveno prej. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedala direktorica Irena Lačen Benedičič.
Američani danes zaznamujejo "mole day". Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo. Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Ko so Wally Schirra, Donn Eisele in Walter Cunningham postali del Nasine ekipe pri projektu Apollo, so mislili, da bodo v vesolje poleteli na drugi misiji, imenovala naj bi se Apollo 2. A zaradi eksplozije na Apollu 1 leta 1967, kjer so življenje izgubili tudi trije člani posadke, so prav Wally, Donn in Water postali legendarna trojica na Apollu 7, prvem poletu projekta v vesolje. Od takrat je minilo petdeset let, a Walter Cunningham, edini še živeči član posadke, se živo spominja trenutkov pred vzletom na večdnevno raziskovanje vesolja.
Neveljaven email naslov