Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janja Viher priporoča knjigo Ekonomija dobrega in zla
Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje pravi, da knjiga Tomáša Sedláčka, češkega ekonomista in univerzitetnega predavatelja, ki je bil že v mladih letih svetovalec Vaclava Havla in velja za enega najbolj prodornih mladih ekonomistov na svetu, tudi njej kot ekonomistki zelo spreminja pogled na stroko, a tudi na družbo kot celoto.
“Skozi knjigo spoznavam, da je tudi ekonomija lahko velika zabava, velika čutnost do sočloveka in za razmislek o tem, kaj je prav in kaj ni. Menim, da smo na prelomnici, ko je treba ekonomijo uzreti tudi skozi oči kulture, preteklosti, razvoja človeštva in najti nove izzive za prihodnost, tudi lastno. Knjiga daje izhodišča za pogled, da ekonomija ni neka robustna stvar, ki ji je mar le za finance in za gmotno razumevanje človeštva, pač pa veliko več. In prav to spoznanje dandanes manjka glavnini človeštva.”
Janja Viher priporoča knjigo Ekonomija dobrega in zla
Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje pravi, da knjiga Tomáša Sedláčka, češkega ekonomista in univerzitetnega predavatelja, ki je bil že v mladih letih svetovalec Vaclava Havla in velja za enega najbolj prodornih mladih ekonomistov na svetu, tudi njej kot ekonomistki zelo spreminja pogled na stroko, a tudi na družbo kot celoto.
“Skozi knjigo spoznavam, da je tudi ekonomija lahko velika zabava, velika čutnost do sočloveka in za razmislek o tem, kaj je prav in kaj ni. Menim, da smo na prelomnici, ko je treba ekonomijo uzreti tudi skozi oči kulture, preteklosti, razvoja človeštva in najti nove izzive za prihodnost, tudi lastno. Knjiga daje izhodišča za pogled, da ekonomija ni neka robustna stvar, ki ji je mar le za finance in za gmotno razumevanje človeštva, pač pa veliko več. In prav to spoznanje dandanes manjka glavnini človeštva.”
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov