Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Maja Keuc ali Amaya je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.”
“Ko sem prišla v Stockholm, sem morala veliko predelati. Postavila sem si cilje, ki jih je bilo nemogoče doseči, in trpela sama s sabo. Spraševala sem se, ali sem resnično dovolj dobra, imela sem slovenski kompleks majhnosti. Po dveh, treh letih pa sem si rekla, da je dovolj. Če sem tukaj, sem že dovolj dobra, da lahko mirno ustvarjam.”
Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R’n’B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: “Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja.”
“Bolj kot se skušam tlačiti v neko škatlo, bolj se mi vesolje upira.”
Maja, ki smo jo prvič spoznali v šovu Slovenija ima talent, zatem pa se je njena kariera na domačih tleh strmo vzpenjala, se je odločila za študij v tujini: “Ko se je tukaj vse skupaj začelo, sem imela ravno maturo. Učila sem na očeh javnosti, po treh letih pa sem si želela, da bi se drugače razvijala.”
“Študij v tujini sem si plačevala sama z nastopi in delom v glasbi. Dobila pa sem tudi štipendijo Ministrstva za kulturo, kar mi je seveda pomagalo.”
Pravi, da je življenje v Stockholmu bolj umirjeno kot pri nas: “So večji individualisti in so bolj zadržani kot mi. Pogrešam malce slovenske srčnosti, topline. Hecno je tudi, da mi veliko več jemo.”
Veliko piše tudi za azijski trg: “Njihova industrija je popolnoma drugačna od katere koli druge. Že majhne punčke in fantke pripravljajo na zvezdništvo. Njihovi urniki so neverjetni: šoli sledijo plesne, klavirske in pevske vaje, nato pa morajo še v studio. Spijo po tri ure in tako pet, šest let zapored.”
Na svetovni glasbeni trg veliko novincev skuša med drugim prodreti s priredbami svetovno znanih pesmi, ki jih objavijo na Youtubu. Tam lahko najdemo tudi novejši Amayini priredbi švedske izvajalke popa Loreen in raperja Draka.
“Glasbena industrija se je tako spremenila, velike založbe iščejo že izdelan produkt. Pomembni so streami, ogledi, sledilci, gledamo samo še številke, kar je grozno. Sem srčen človek, ki ne gre skupaj s številkami. Meni je pomembno, da delam, kar mi je všeč, in da sem srečna, če je to na veliki bazi ali pa ne, pa nimam vpliva. To se zgodi ali pa se ne. Tega ne moreš doseči na silo.”
Za zdaj ostaja na Švedskem. Tam se bo podala na manjšo turnejo, hkrati pa pravi, da se mora malce usesti in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Švedska je tretji največji izvoznik glasbe na svetu, ki se lahko pohvali s svetovno uspešnimi producenti in glasbenimi izvajalci. Tudi zato je prodor na trg vse prej kot lahek: “Iščejo nekaj, kar še ni bilo slišano. To, da imaš glas, da imaš talent, je le 20 odstotkov. Prave ljudi moraš imeti ob sebi, pravi komad, je kot loterija, vse se mora urediti, potem pa se lahko vse zelo hitro razvije.”
“Ko se najdeta dve glasbeni duši, je enostavno in težko. Umetnost je drug drugega držati v ravnovesju in uskladiti urnike. Veliko se pogovarjava in si želiva najboljše.” – Maja o svojem zaročencu Jonahu, članu nekdanje priljubljene švedske skupine Dirty Loops
Singel Chase me govori o tem, da se ji je življenje na Švedskem postavilo na glavo.
“Ni bilo enostavno, bila sem novinka, morala sem se dokazovati, kar mi ni bilo v navadi, saj se mi je v Sloveniji vse kar zgodilo. Ko se ti vse zgodi čez noč, ne veš, kaj pomeni delati od začetka in trdno. Tako je ta skladba nastala čisto naravno.”
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Maja Keuc ali Amaya je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.”
“Ko sem prišla v Stockholm, sem morala veliko predelati. Postavila sem si cilje, ki jih je bilo nemogoče doseči, in trpela sama s sabo. Spraševala sem se, ali sem resnično dovolj dobra, imela sem slovenski kompleks majhnosti. Po dveh, treh letih pa sem si rekla, da je dovolj. Če sem tukaj, sem že dovolj dobra, da lahko mirno ustvarjam.”
Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R’n’B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: “Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja.”
“Bolj kot se skušam tlačiti v neko škatlo, bolj se mi vesolje upira.”
Maja, ki smo jo prvič spoznali v šovu Slovenija ima talent, zatem pa se je njena kariera na domačih tleh strmo vzpenjala, se je odločila za študij v tujini: “Ko se je tukaj vse skupaj začelo, sem imela ravno maturo. Učila sem na očeh javnosti, po treh letih pa sem si želela, da bi se drugače razvijala.”
“Študij v tujini sem si plačevala sama z nastopi in delom v glasbi. Dobila pa sem tudi štipendijo Ministrstva za kulturo, kar mi je seveda pomagalo.”
Pravi, da je življenje v Stockholmu bolj umirjeno kot pri nas: “So večji individualisti in so bolj zadržani kot mi. Pogrešam malce slovenske srčnosti, topline. Hecno je tudi, da mi veliko več jemo.”
Veliko piše tudi za azijski trg: “Njihova industrija je popolnoma drugačna od katere koli druge. Že majhne punčke in fantke pripravljajo na zvezdništvo. Njihovi urniki so neverjetni: šoli sledijo plesne, klavirske in pevske vaje, nato pa morajo še v studio. Spijo po tri ure in tako pet, šest let zapored.”
Na svetovni glasbeni trg veliko novincev skuša med drugim prodreti s priredbami svetovno znanih pesmi, ki jih objavijo na Youtubu. Tam lahko najdemo tudi novejši Amayini priredbi švedske izvajalke popa Loreen in raperja Draka.
“Glasbena industrija se je tako spremenila, velike založbe iščejo že izdelan produkt. Pomembni so streami, ogledi, sledilci, gledamo samo še številke, kar je grozno. Sem srčen človek, ki ne gre skupaj s številkami. Meni je pomembno, da delam, kar mi je všeč, in da sem srečna, če je to na veliki bazi ali pa ne, pa nimam vpliva. To se zgodi ali pa se ne. Tega ne moreš doseči na silo.”
Za zdaj ostaja na Švedskem. Tam se bo podala na manjšo turnejo, hkrati pa pravi, da se mora malce usesti in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Švedska je tretji največji izvoznik glasbe na svetu, ki se lahko pohvali s svetovno uspešnimi producenti in glasbenimi izvajalci. Tudi zato je prodor na trg vse prej kot lahek: “Iščejo nekaj, kar še ni bilo slišano. To, da imaš glas, da imaš talent, je le 20 odstotkov. Prave ljudi moraš imeti ob sebi, pravi komad, je kot loterija, vse se mora urediti, potem pa se lahko vse zelo hitro razvije.”
“Ko se najdeta dve glasbeni duši, je enostavno in težko. Umetnost je drug drugega držati v ravnovesju in uskladiti urnike. Veliko se pogovarjava in si želiva najboljše.” – Maja o svojem zaročencu Jonahu, članu nekdanje priljubljene švedske skupine Dirty Loops
Singel Chase me govori o tem, da se ji je življenje na Švedskem postavilo na glavo.
“Ni bilo enostavno, bila sem novinka, morala sem se dokazovati, kar mi ni bilo v navadi, saj se mi je v Sloveniji vse kar zgodilo. Ko se ti vse zgodi čez noč, ne veš, kaj pomeni delati od začetka in trdno. Tako je ta skladba nastala čisto naravno.”
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Ob stečaju letalske družbe Adrie Airways se je s kapitanom Primožem Jovanovićem pogovarjala Tatjana Pirc.
Evropski inštitut za enakost spolov bo v Bruslju objavil aktualni Indeks enakosti spolov za leto 2019, ki omogoča primerjavo med posameznimi državami članicami. Katere ključne ugotovitve prinaša in kam se na tem področju uvršča Slovenija? O tem z vodjo operacij pri Evropskem inštitutu za enakost spolov Marušo Gortnar.
Letošnji Svetovni dan oživljanja, ki bo v sredo, so slovenski organizatorji namenili vprašanju, ali sploh obstaja človek, ki ne bi mogel pomagati pri oživljanju? Ob tem so posebej opozorili na to, da je v veščine oživljenja pomembno vključevati tudi najranljivejše skupine, tudi otroke, tudi take s posebnimi potrebami. Prav vsak namreč lahko pomaga nekomu rešiti življenje.
Prva oddaja je bila na Televiziji Slovenija predvajana 26. 10. 1993. Tudi letos bo prva epizoda jubilejne, 25. sezone predvajana v soboto 26. oktobra. Od 1993 do 2016 je kviz vodil igralec Pavle Ravnohrib, v tretje leto vodenja pa vstopa igralec Nik Škrlec: “Že tri leta se počutim kot ravnatelj legendarne šole. Teh 25 let Malih sivih celih je 25 let celotnega gibanja, ki združuje mladino, šolarje in več generacij. Vse to je preraslo samo oddajo.”
Tim Farčnik je podpredsednik organizacijskega odbora Pokljuka: “Zavedati se moramo, da po svetovnem prvenstvu leta 2021 ne bo konec dela, ampak se bo pravzaprav delo šele zares začelo.”
Ena od novosti prihodnjega leta bo, da nekatera območja na Pokljuki ne bodo več prosto dostopna. Bodo pa na začetku planote odprli info točko, kjer bodo na voljo vse informacije, kam in kako po Pokljuki. Razlog je predvsem varstvo koconoge kure oziroma divjega petelina, ki ga je Fran Saleški Finžgar imenoval ‘kralj ptic’ za Ivana Tavčarja pa je bil ‘gozdne perutnine vladar’. Več o petelinu, pa tudi o tem, kako je na Pokljuki z alpskim svizcem, nam je povedal Andrej Arih, vodja oddelka za naravo v javnem zavodu Triglavski narodni park.
Ameriško transportno letalo Douglas C-47 je po koncu 2. svetovne vojne nad Pokljuko nepričakovano doživelo svoj žalosten konec. Ameriška letala so v tistem času namreč pogosto letela proti Vidmu, kjer so oskrbovala tam še vedno nameščene čete. 19. avgusta leta 1946 pa sta v Lescah pilot jugoslovanskih zračnih sil Vinko Vodopivec in kopilot Milorad Knežev prejela nenavadno navodilo. Jugoslovansko lovsko letalo za prestrezanje JAK-3 je dobilo zeleno luč za sestrelitev ameriškega letala.
Po sprehodu v hribe in okusnem kosilu se prileže popoldanski počitek. Pri tem se prileže tradicionalna fajfa in na Gorenjskem boste težko našli boljšega fajfarja, kot je Srečko Lotrič z Gorjuš.
Na Pokljuki smo šli po gobe. Pavel Jakopič, predsednik gobarskega društva Gorje, pa nam je zatrdil, da v gobovem golažu, ki ga danes na Mrzlem studencu kuhajo za pohodnike društva upokojencev, mušnice ne bodo našle mesta. “Za tiste gobarje, ki poznajo samo lisičke in jurčke, na Pokljuki zaradi slane ne bo več sreče.”
Martin Šolar je podpredsednik Planinske zveze Slovenije, nekdanji direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park: “Pokljuka ponuja nekaj prav za vse profile planincev. Od lahkih tur za začetnike do strmejših pobočij, namenjenih izkušenim planincem.” Val 202 je soboto preživel prav na Pokljuki in odkrival njene številne druge, skrite in odkrite bisere.
Visoka kraška planota v Julijskih Alpah ni samo popularno izhodišče za planinske podvige. Tudi ni samo biatlonsko središče, ki bo leta 2021 gostilo svetovno prvenstvo. Soboto smo preživeli prav na Pokljuki in odkrivali še njene številne druge, skrite in odkrite bisere. Gostili smo podpredsednika Planinske zveze Slovenije in z njim pregledali planinske ture, katerih izhodišče je Pokljuka, predsednika tamkajšnjega gobarskega društva in ga vprašali, ali bo gobarstvo zaradi nezanimanja mladih enkrat izumrlo. Oglasili smo se na Gorjušah, kjer se samo še na enem mestu ukvarjajo z izdelovanjem fajf – pip, odkrili dokaj neznano zgodbo o sestrelitvi ameriškega letala na Pokljuki leta 1946. S predstavnikom Triglavskega narodnega parka smo prečesali zanimivo floro in favno, seveda pa nismo mogli mimo biatlonskega centra, ki bo leta 2021 središče svetovnega biatlona.
Zgodi se nenadoma, človeku pred nami se ustavi srce, morda tudi pade kot pokošen. Ko srce ne deluje več, se možnost za to, da bo človek še kdaj takšen, kot smo ga poznali do tistega trenutka, iz minute v minuto manjša. V povprečnem času, v katerem pridejo reševalci, so poškodbe možganov že nepopravljive. Če reševalci prispejo po več kot desetih minutah in ves ta čas človeku z zastalim srcem ni pomagal nihče, je njihov trud povsem zaman. In zastoj srca se v Sloveniji zgodi vsak dan v povprečju štirikrat. Največkrat, kar v 60 odstotkih, se zgodi doma, na cesti v desetih odstotkih, na delovnem mestu ali v javnih zgradbah v sedmih, toliko primerov je tudi v domovih za ostarele. V skoraj 90 odstotkih gre za vaše najbližje, prijatelje, sodelavce ali vsaj znance. Ker vsako leto več sto ljudi umre tudi zato, ker ob srčnem zastoju nihče ni znal, zmogel ali hotel pomagati. Na to smo začeli opozarjati že v naši prvi akciji Sekunde rešujejo pred 12 leti. Letos jih s Slovenskim reanimacijskim svetom, Rdečim križem Slovenije in drugimi partnerji pripravljamo znova in znova ponujamo več deset brezplačnih tečajev temeljnih postopkov oživljanja po vsej Sloveniji. Seznam tečajev najdete na www.val202.si. Foto: Bobo
Za nami je že druga postojanka v okviru jesenske tekaške akcije. Potem ko smo prejšnji teden tekli v Ljubljani, smo včeraj obiskali Maribor, kjer se nam je pri Treh ribnikih pridružila številčna in razigrana ekipa Mariborskih tekačev. Čeprav je bilo hladno, pravzaprav že skoraj zimsko, je tekaški trener Roman Kejžar z domišljenim treningom poskrbel, da nas ni zeblo.
V podjetništvu velikokrat zmotno govorimo o tem, da so najtežji začetki. Da najdeš idejo, kapital in se prebiješ na trg. Še težji kot začetki pa so padci, ki sledijo in o katerih vse premalo govorimo. Ravno zato je podjetniška skupnost Ceed letos pripravila konferenco, kjer so govorci spregovorili o težavah in neuspehih v svoji karieri. Svojo zgodbo je predstavil tudi Igor Bogičević, direktor tehničnega sektorja Seven Bridges Genomics, vodilnega podjetja na področju biomedicinskih analiz . O svoji podjetniški zgodbi, zvezdništvu med podjetniki in učenju iz lastnih napak se je pogovarjal s Tino Šoln.
Tako kot pri vsaki stvari pa tudi pri pretiravanju s kavo lahko pričakujemo stranske učinke, o katerih nam je več povedala doktorica Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pred 86 leti se je v Tržaškem zalivu začela ena najbolj uspešnih družinskih zgodb, povezanih s kavo, v svetu. Ferenc oziroma Francesco Illy, po rodu Madžar, je že po koncu prve svetovne vojne z Dunaja pripotoval v Trst in tam začel pisati dišečo zgodovino. To je bila drzna poteza, saj je takrat v Trstu delovalo kakšnih 60 podjetij s kavo, a se konkurenca ni ustrašil, prej nasprotno - dala mu je dodatno motivacijo za uspeh. Kmalu po ustanovitvi podjetja je pokazal sposobnost za inovacije, ustvaril je sistem vakuumskega pakiranja kave, leta 1935 je razvil Illetto, ki je tlakovala pot modernim verzijam aparatov za kuhanje kave espresso. Revolucionarno razmišljanje je prevzel tudi njegov sin Ernesto, ki je študiral kemijo in je kmalu po vstopu v podjetje razvil raziskovalni laboratorij. Kava ni bila več samo kava, je bila tudi in predvsem znanost. Zato so odprli laboratorij, v katerem raziskujejo in kujejo različne arome in okuse Illyjevih mešanic, in univerzo kave, na kateri poučujejo prihodnje mojstre priprave te rjave zmesi. Trajnost, etika, enakopravnost in transparentnost so njihove vrednote, ki uresničujejo večno težnjo - med ljudi ponesti najboljšo kavo na svetu. In ta filozofija se družine drži že štiri generacije, v četrti pa je med drugimi tudi Daria Illy, sogovornica Maje Stepančič. Fotografija Darie Illy: Osebni arhiv
Kava je k nam prišla nekje v 17. stoletju, in sicer iz Italije, in je najprej veljala za eksotični napitek, ki so ga prodajali v lekarnah na recept. A Kranjci so jo posvojili veliko hitreje kot krompir. Na podeželju so morali dva dneva hoditi na dnino, da so si lahko privoščili skodelico kave ali dve. To je le nekaj informacij, ki smo jih o kavi našli v najboljši knjigi o kavi na svetu z naslovom Kava: čarobni napoj, ki jo je napisal antropolog Božidar Jezernik.
Danes je odnos do kave precej drugačen, kot je bil nekoč; postala je dostopna in s tem samoumevna. Nemški skladatelj Ludwig van Beethoven je, na primer, za vsako kavo skrbno odštel in preštel zrna in za vsako skodelico je porabil natančno 60 zrn. Nekdo, ki se kave zaveda, je tudi Tine Čokl. Pred leti je ugotovil, da pravzaprav niti ni vedel, kaj je stregel, ko je gostom pripravljal kavo, zato je to pijačo in surovino začel spoznavati na drugačen način in bil tudi eden prvih, ki je pri nas začel govoriti o pravični trgovini v povezavi s kavo.
Neveljaven email naslov