Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gilberto Gil

29.06.2009

Gilberto Gil, nekdanji brazilski minister za kulturo, še vedno pa eden vodilnih avtorjev brazilske popularne glasbe, pogosto nastopa na slovenskih odrih. V intervjuju je predstavil sina Bena Gila in člana spremljevalne skupine ter govoril o otroštvu na brazilskem severovzhodu.

Gilberto Gil, nekdanji brazilski minister za kulturo, še vedno pa eden vodilnih avtorjev brazilske popularne glasbe, pogosto nastopa na slovenskih odrih. Intervju z njim smo posneli junija 2009.  V intervjuju je predstavil sina Bena Gila in člana spremljevalne skupine ter govoril o otroštvu na brazilskem severovzhodu.

Dober dan, gospod Gilberto Gil, očitno imate v Sloveniji veliko prijateljev, se zato vedno vračate.

V Sloveniji sem bil že trikrat, to je četrtič in vedno so me zelo dobro sprejeli. Z veseljem se vračam v mesto, v okolico Ljubljane, na kmetije, kjer okušam vina, uživam v hrani, toplem sprejemu ljudi, tudi zato se vračam. Z organizatorji koncertov smo ohranili stike, vabila ostajajo odprta, približno dvajset let je od mojega prvega obiska in še vedno se vračam z veseljem. Zato sem tu.

Z vami tokrat potuje in nastopa tudi vaš sin Ben Gil. Nam ga lahko predstavite? Predstavlja novo generacijo brazilskih glasbenikov, ne?

Ima 24 let, je kitarist, igra tudi na tolkala. Ima tudi že svojo lastno skupino v Riu de Janeiru. Z mano, v spremljevalni skupini, nastopa že kar nekaj časa, tudi kadar sem na odru sam, s kitaro. Nastopala sva tudi že v duetu. Razvija lastno muzikalnost, ima dober okus za glasbo in pomaga izbirati koncepte ter ideje za koncerte. Je glasbenik nove brazilske generacije.

Rodili ste se v Salvadorju, živeli v Sau Paulu, Riu de Janeiro, kot minister v prestolnici Braziliji. Katero mesto pa je resnično vaše?

Moje najljubše mesto je Salvador da Bahia. Tam sem odraščal, od tam izvirajo moji starši, moja družina. Je prestolnica moje države in je kraj, kjer imam najgloblje vezi. Zelo rad imam tudi Rio de Janeiro, kjer trenutno živim, a najljubši mi je Salvador da Bahia.

Kaj pa Ituaçu, kjer ste preživeli otroštvo?

Ituaçu? Moji starši so tam začeli svojo poklicno pot. Moj oče je zdravnik, mama učiteljica, oba izvirata iz Salvadorja; v Ituaçu, majhno mesto v notranjosti, pa sta se odpravila zaradi službe. Rodil sem se Salvadorju. Ko sem bil star 1 mesec, smo se preselili v Ituaçu, kjer sem bil do 10. leta. Kraj je še vedno zelo majhen. Leta 1950 je imel manj kot 1000 prebivalcev, danes jih ima 3000 ali 4000. Naša hiša še vedno stoji. Obiskal sem jo pred leti, ko smo snemali dokumentarni film. Družine, ki sem jih poznal, še vedno živijo tam in mesto je še vedno majhno, brez velikih sprememb. Leži 600 kilometrov iz Salvadorja.

Je bilo že v Ituaçuju, ko ste dobili v dar prvo kitaro?

Ne, to je bilo v Salvadorju, ko sem pri desetih šel v srednjo glasbeno šolo, dobil sem harmoniko, pri sedemnajstih mi mama podarila kitaro in nato sem se posvetil študiju kitare. Moja mami so bile še posebej všeč pevke iz Ria de Janeira, ki so jih predvajali na nacionalnem radiu: Angel Maria, Dalva de Oliveira in pevci Orlando Silva, Caldas, Francisco Alves, Galhardo, ter sodobni glasbeniki iz tistega časa, Veiga, Roberto Silva, Jorge Goulart, Luiz Gonzaga, Jackson.

Ministrstvo za kulturo je eno izmed težjih ministrstev v Sloveniji. Ne spomnim se ministra, ki bi mu po koncu mandata zaploskali za opravljeno delo. Je v Brazili kaj drugače? Katero ministrstvo je najzahtevnejše? Že eno leto niste več minister. 

To so ministrstva trdega dela vlade: ministrstvo za načrtovanje, ministrstvo za ekonomijo, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstva, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki se najbolj dotikajo življenja ljudi. Tudi ministrstvo za kulturo že nekaj časa pridno dela. V Lulini vladi je dobilo večji proračun, povečalo se je število in obseg programov, prav tako postajajo vse pomembnejša ministrstvo za turizem, ministrstvo za šport, ministrstvo za okolje. Ekološki vidik Brazilije je velikega pomena: biomasa, Amazonija, Katinga, Pantanal, gorovja. Ta ministrstva, čeprav postajajo vse pomembnejša, še vedno sodijo v tako imenovano mehko vlado, zato imajo manj denarja, manj pozornosti in tudi državljani od njih pričakujejo manj.

Vprašanje, vzeto iz skladbe Aquele Abraço: je Rio de Janeiro je še vedno lep?

Da. To je mesto, ki je geografsko privilegirano. Ima razglede kot nobeno drugo mesto na svetu, je mesto kot jaslice. Z družbenega vidika je prav tako pomembno, je kraj, kjer živijo predstavniki mnogih brazilskih ljudstev. Veliko let je bilo velika prestolnica, kjer se je utrdila brazilska država in ima bogato kulturo. Poleg Sao Paula je najpomembnejše kulturno mesto: zibelka sambe, šol sambe, v njem se združujejo številne umetnosti. Ima težave kot vsa velika mesta na svetu, še posebej tista v državah v razvoju, kjer je stopnja razvoja še vedno nižja. Je lepo mesto.

Ker ste prišli naravnost iz Ria de Janeira, kakšne so novice iz Ria?

Rio ima še naprej bogato kulturno življenje, veliko je gledaliških predstav, filmskih in glasbenih festivalov. V časopisih veliko prostora še vedno zavzame tudi policijska kronika. Spori v favelah in vprašanje prometa z drogami in orožjem, to so stvari, ki so dnevno v časopisih. Dobra in slaba stran mesta – takšne so novice.

Zanima me še, kakšna je zgodba skladbe Palco oziroma Oder? Zelo pogosto ste tudi na slovenskih odrih. 

Palco je skladba, ki sem jo napisal v obdobju, ko sem se odločil, da bom končal kariero. Počutil sem se odmaknjen, utrujen in postavilo se mi je vprašanje o zaključku kariere. Odločil sem se, da bom zato napisal poslovilno skladbo in »Palco« oziroma »Oder« je skladba, ki govori o veselju, ki sem ga doživel v profesionalnem življenju glasbenika. O veselju, ko stojim na odru, pred občinstvom. Kljub resnemu razmišljanju o koncu, kariere nato vendarle nisem zaključil. Še vedno pojem, skladba pa je stara že skoraj 30 let.

Gospod Gilberto Gil, najlepša hvala.

Hvala vam.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Gilberto Gil

29.06.2009

Gilberto Gil, nekdanji brazilski minister za kulturo, še vedno pa eden vodilnih avtorjev brazilske popularne glasbe, pogosto nastopa na slovenskih odrih. V intervjuju je predstavil sina Bena Gila in člana spremljevalne skupine ter govoril o otroštvu na brazilskem severovzhodu.

Gilberto Gil, nekdanji brazilski minister za kulturo, še vedno pa eden vodilnih avtorjev brazilske popularne glasbe, pogosto nastopa na slovenskih odrih. Intervju z njim smo posneli junija 2009.  V intervjuju je predstavil sina Bena Gila in člana spremljevalne skupine ter govoril o otroštvu na brazilskem severovzhodu.

Dober dan, gospod Gilberto Gil, očitno imate v Sloveniji veliko prijateljev, se zato vedno vračate.

V Sloveniji sem bil že trikrat, to je četrtič in vedno so me zelo dobro sprejeli. Z veseljem se vračam v mesto, v okolico Ljubljane, na kmetije, kjer okušam vina, uživam v hrani, toplem sprejemu ljudi, tudi zato se vračam. Z organizatorji koncertov smo ohranili stike, vabila ostajajo odprta, približno dvajset let je od mojega prvega obiska in še vedno se vračam z veseljem. Zato sem tu.

Z vami tokrat potuje in nastopa tudi vaš sin Ben Gil. Nam ga lahko predstavite? Predstavlja novo generacijo brazilskih glasbenikov, ne?

Ima 24 let, je kitarist, igra tudi na tolkala. Ima tudi že svojo lastno skupino v Riu de Janeiru. Z mano, v spremljevalni skupini, nastopa že kar nekaj časa, tudi kadar sem na odru sam, s kitaro. Nastopala sva tudi že v duetu. Razvija lastno muzikalnost, ima dober okus za glasbo in pomaga izbirati koncepte ter ideje za koncerte. Je glasbenik nove brazilske generacije.

Rodili ste se v Salvadorju, živeli v Sau Paulu, Riu de Janeiro, kot minister v prestolnici Braziliji. Katero mesto pa je resnično vaše?

Moje najljubše mesto je Salvador da Bahia. Tam sem odraščal, od tam izvirajo moji starši, moja družina. Je prestolnica moje države in je kraj, kjer imam najgloblje vezi. Zelo rad imam tudi Rio de Janeiro, kjer trenutno živim, a najljubši mi je Salvador da Bahia.

Kaj pa Ituaçu, kjer ste preživeli otroštvo?

Ituaçu? Moji starši so tam začeli svojo poklicno pot. Moj oče je zdravnik, mama učiteljica, oba izvirata iz Salvadorja; v Ituaçu, majhno mesto v notranjosti, pa sta se odpravila zaradi službe. Rodil sem se Salvadorju. Ko sem bil star 1 mesec, smo se preselili v Ituaçu, kjer sem bil do 10. leta. Kraj je še vedno zelo majhen. Leta 1950 je imel manj kot 1000 prebivalcev, danes jih ima 3000 ali 4000. Naša hiša še vedno stoji. Obiskal sem jo pred leti, ko smo snemali dokumentarni film. Družine, ki sem jih poznal, še vedno živijo tam in mesto je še vedno majhno, brez velikih sprememb. Leži 600 kilometrov iz Salvadorja.

Je bilo že v Ituaçuju, ko ste dobili v dar prvo kitaro?

Ne, to je bilo v Salvadorju, ko sem pri desetih šel v srednjo glasbeno šolo, dobil sem harmoniko, pri sedemnajstih mi mama podarila kitaro in nato sem se posvetil študiju kitare. Moja mami so bile še posebej všeč pevke iz Ria de Janeira, ki so jih predvajali na nacionalnem radiu: Angel Maria, Dalva de Oliveira in pevci Orlando Silva, Caldas, Francisco Alves, Galhardo, ter sodobni glasbeniki iz tistega časa, Veiga, Roberto Silva, Jorge Goulart, Luiz Gonzaga, Jackson.

Ministrstvo za kulturo je eno izmed težjih ministrstev v Sloveniji. Ne spomnim se ministra, ki bi mu po koncu mandata zaploskali za opravljeno delo. Je v Brazili kaj drugače? Katero ministrstvo je najzahtevnejše? Že eno leto niste več minister. 

To so ministrstva trdega dela vlade: ministrstvo za načrtovanje, ministrstvo za ekonomijo, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstva, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki se najbolj dotikajo življenja ljudi. Tudi ministrstvo za kulturo že nekaj časa pridno dela. V Lulini vladi je dobilo večji proračun, povečalo se je število in obseg programov, prav tako postajajo vse pomembnejša ministrstvo za turizem, ministrstvo za šport, ministrstvo za okolje. Ekološki vidik Brazilije je velikega pomena: biomasa, Amazonija, Katinga, Pantanal, gorovja. Ta ministrstva, čeprav postajajo vse pomembnejša, še vedno sodijo v tako imenovano mehko vlado, zato imajo manj denarja, manj pozornosti in tudi državljani od njih pričakujejo manj.

Vprašanje, vzeto iz skladbe Aquele Abraço: je Rio de Janeiro je še vedno lep?

Da. To je mesto, ki je geografsko privilegirano. Ima razglede kot nobeno drugo mesto na svetu, je mesto kot jaslice. Z družbenega vidika je prav tako pomembno, je kraj, kjer živijo predstavniki mnogih brazilskih ljudstev. Veliko let je bilo velika prestolnica, kjer se je utrdila brazilska država in ima bogato kulturo. Poleg Sao Paula je najpomembnejše kulturno mesto: zibelka sambe, šol sambe, v njem se združujejo številne umetnosti. Ima težave kot vsa velika mesta na svetu, še posebej tista v državah v razvoju, kjer je stopnja razvoja še vedno nižja. Je lepo mesto.

Ker ste prišli naravnost iz Ria de Janeira, kakšne so novice iz Ria?

Rio ima še naprej bogato kulturno življenje, veliko je gledaliških predstav, filmskih in glasbenih festivalov. V časopisih veliko prostora še vedno zavzame tudi policijska kronika. Spori v favelah in vprašanje prometa z drogami in orožjem, to so stvari, ki so dnevno v časopisih. Dobra in slaba stran mesta – takšne so novice.

Zanima me še, kakšna je zgodba skladbe Palco oziroma Oder? Zelo pogosto ste tudi na slovenskih odrih. 

Palco je skladba, ki sem jo napisal v obdobju, ko sem se odločil, da bom končal kariero. Počutil sem se odmaknjen, utrujen in postavilo se mi je vprašanje o zaključku kariere. Odločil sem se, da bom zato napisal poslovilno skladbo in »Palco« oziroma »Oder« je skladba, ki govori o veselju, ki sem ga doživel v profesionalnem življenju glasbenika. O veselju, ko stojim na odru, pred občinstvom. Kljub resnemu razmišljanju o koncu, kariere nato vendarle nisem zaključil. Še vedno pojem, skladba pa je stara že skoraj 30 let.

Gospod Gilberto Gil, najlepša hvala.

Hvala vam.


13.11.2021

Kako se je včasih martinovalo?

Jože Protner je enolog, znani vinarski strokovnjak, nekdanji direktor kleti VINAG, tudi nekdanji kmetijski minister in oče prvega večjega javnega martinovanja pri nas  – leta 1985 v Mariboru. Za začetek smo z njim spregovorili o tradiciji martinovega. V preteklosti je bil na posestvih to praznik enakosti – gospodar in vsi njegovi delavci, hlapci, viničarji, so se zbrali v kleti in si bili vsaj en dan v letu pravzaprav enaki.


12.11.2021

Priporočilo: Irena Ekart

Priporočilo za preživljanje prostega časa tokrat poda Irena Ekart, ki obuja uporabo želoda v prehrani.


11.11.2021

Polona Fijavž, Poljska: "Premraženi ljudje so v gozdovih primorani jesti tudi listje."

Kakšen je širši kontekst zgodbe, ki traja že nekaj časa? Kako razmere na poljsko-beloruski meji vplivajo na že razgreto drubeno dogajanje na Poljskem, kjer je danes dan samostojnosti, ko predvsem v Varšavi pričakujejo napete razmere na ulicah? Foto: EPA.


11.11.2021

Občutek prijetnega presenečenja je neprecenljiv

Kot marsikaj, je mednarodni dan prijaznosti v Sloveniji zaživel zaradi entuziazma posameznikov. Čeprav je bila deklaracija o prijaznosti podpisana že leta 1998, so ga veliko pozneje k nam zanesli prostovoljci mariborskega društva Humanitarček, ki so od leta 2016 tudi uradni ambasadorji tega dneva pri nas. Prvo leto so sledili ideji, da se neznancem na ta dan podarja rumeno cvetje, a kot prostovoljno društvo brez kakršnih koli sredstev so se že naslednje leto odločili za drugačen simbol – porisan, pobarvan ali popisan kamenček. In letos jih bo zagotovo že več kot 20.000 in tudi tukaj smo Slovenci rekorderji. Z akcijo so začeli v Mariboru, pridružili so se jim številni vrtci, šole in podjetja.


10.11.2021

Oceanograf Jacek Piskozub: Dviga morske gladine ni več mogoče ustaviti

Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter kako podnebne spremembe vplivajo na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske. Jacek Piskozub, z njim se je v Gdansku pogovarjal Gašper Andrinek, spremlja podnebno konferenco v Glasgowu, a sam ni najbolj optimističen.


10.11.2021

Alkohol in volan ne sodita skupaj

Skoraj polovica Slovenk in Slovencev uživa alkohol čezmerno, prisotnost alkohola v kulturi in običajih pa je tako samoumevna, da se ti vzorci prenašajo iz roda v rod. Ker smo že dodobra zakorakali v Martinov teden, opozarjamo na preventivno akcijo Slovenija piha 0,0. Do konca tedna bodo policisti na cestah izvajali poostrene nadzore alkoholiziranosti in nagrajevali 0,0 šoferje. Sogovorniki: Vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje Vesna Marinko, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi magister Ivan Kapun ter naključni mladi na ljubljanskih ulicah.


06.11.2021

Čim prej korono v muzej!

Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana


05.11.2021

Verjamejo, da je znanost na njihovi strani

Kako se z epidemijo spopadajo v Veliki Britaniji po poletnem popolnem odprtju družbe? Kakšno je zaupanje v znanost? Kako poteka vsakodnevno javno življenje in kako se občuti brexit? V živo iz Londona Luka Hvalc.


04.11.2021

Iris Pokovec

Iris Pokovec je vizualna umetnica, ki živi in dela v Ljubljani. Leta 2017 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani magistrirala z delom Všečnost in kupljivost. Ukvarja se z odnosi med aktualno potrošniško plastiko, marketinškimi slogani 21. stoletja in sodobnim popularnim nihilizmom. In to je tudi rdeča nit njene samostojne razstave Angels & Discounts v Aksiomi.


04.11.2021

Rekreacija z Vito Lukan ter Izo in Nejcem

V oddajah o športni rekreaciji, serijo z mladimi športniki nadaljujemo po strmi poti navzgor. Naši mikrofoni so bili v plezalnem objektu v Podvinu, kjer trenira tudi Vita Lukan - prva Slovenka, ki je osvojila olimpijsko medaljo v športnem plezanju. No, če smo natančni, srebrno odličje na olimpijskih igrah mladih v Buenos Airesu pred tremi leti. Vita je na trening povabila svoja varovanca, Nejca in Izo.


02.11.2021

Z učenjem skozi igro do boljših učnih navad

Matematična kocka mlade podjetniške skupine MENTHA CUBE ima namesto šestih 22 kockinih ploskev, namesto ducata kockinih robov pa kar nekaj ducatov robov več. Skupino sestavljajo študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, magister mehatronike Alen Kolman in razvojna psihologinja dr. Nera Božin. Z zanimivim izdelkom, matematično kocko, naj bi otrokom iz prvih razredov osnovne šole priskrbeli predmet večnega hrepenenja učiteljev in učiteljic – igračo, ki je obenem učilo. Modra kocka ima številna stikala, LCD zaslon, priključena pa je na USB polnilec – in kajpada polna števil in osnovnih računskih operacij.


01.11.2021

Čezmejni Interreg projekt WALKofPEACE

Na fundaciji Poti miru v Posočju so v dobrih dveh desetletjih prejeli kakšnih tisoč prošenj potomcev vojakov, ki so padli na soški fronti. Po najrazličnejših sledeh želijo priti do njihovega groba in izvedeti še kakšno zanimivost iz njihovega življenja. Pri iskanju jim bo kmalu v pomoč tudi baza padlih vojakov, ki jo skupaj z znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU ustvarjajo v sklopu čezmejnega Interreg projekta WALKofPEACE. Z Mihaelom Uršičem iz Fundacije Poti miru v Posočju se je pogovarjala Mariša Bizjak. Foto: WALKofPEACE


30.10.2021

Reformatorji na odru

Refomatorji v stripu se selijo na oder – natančneje: na oder Kosovelove dvorane v Cankarjev dom v Ljubljani. Tam bo na praznični dan reformacije premiera predstave Reformatorji na odru. V njej nastopata Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec. Uprizoritev je nastala po knjigi Boštjana Gorenca - Pižame ''Reformatorji v stripu'' z ilustracijami Jaka Vukotiča in s pomočjo in spremno besedo dr. Kozma Ahačiča. Foto: Darja Štravs Tisu


30.10.2021

Kavcijski sistem v Litvi

Plastične embalaže je vse več in vse več je konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200 tisoč ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže. Tako piše na spletni strani Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo s kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzemajo za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Finančna motivacija v obliki kavcije je namreč učinkovit mehanizem, ki spodbuja ločeno zbiranje plastenk, pločevink in steklenic. Tega ima že 10 evropskih držav, v osmih – po novem tudi v Avstriji – se vzpostavlja. Države EU bodo do leta 2025 morale ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov in kavcijski sistem je edini, ki že dosega te cilje. Dobro prakso imajo v Litvi, kjer so kavcijski sistem vzpostavili leta 2016 in zdaj na leto zberejo približno 600 milijonov različnih steklenic. Njihov sistem smo si ogledali na povabilo neprofitne mednarodne organizacije Reloop, ki združuje industrijo, vlado in nevladne organizacije s skupno vizijo uspešnega krožnega gospodarstva, njihovo poslanstvo in vrednote pa so osredotočeni na gradnjo sveta brez onesnaževanja.


30.10.2021

RIDE & BIKE II

Na Kozjanskem je pred časom zaživel zanimiv čezmejen projekt, ki so ga na področju dodatne turistične ponudbe uresničili pri Razvojni agenciji Sotla v sodelovanju s slovensko-hrvaškimi partnerji. Vključuje naravno in kulturno dediščino, ki je zanimiva za spoznavanje predvsem aktivnih obiskovalcev na kolesih in konjih. Prav zato so projekt za aktiven oddih poimenovali RIDE & BIKE II.


27.10.2021

Najhujši sovražnik cepljenja so "proti-proticepilci"

Prejšnji četrtek se je na festivalu Indigo z naslovom Masovna hipnoza v ljubljanski Cukrarni Slavoj Žižek pogovarjal z grškim finančnim ministrom iz časa dolžniškega spravljanja Grčije na kolena. Pred pogovorom sta nekaj minut za vprašanja Yanisu Varufakisu imela tudi novinarja Arsa Aleksander Čobec in Vala 202 Gorazd Rečnik.


26.10.2021

UP: Robi Špiler

Gost 4. oddaje UP v 2. sezoni je Robi Špiler. S Tjašo Štruc obožujeta vrtnarjenje, imata Vrt obilja in celo vrsto sledilcev na družabnih omrežjih. Kot poudarjata sta svoj posel razvila okoli hobija in ne iz hobija. Zato svojih pridelkov ne prodajata, z veliko vnemo in natančnostjo pa predajata znanje o vrtnarjenju in svobodnem življenju z naravo. Z Anjo Hlača Ferjančič in Micem Melanškom, soustanoviteljem Hooray Studios, so med drugim govorili o drugačnem pogledu na podjetništvo, o življenju v majhni hiški in zavestnem omejevanju rasti posla.


23.10.2021

V Mariboru selili pamet

V Mariboru je bil v četrtek poseben dan, z živo verigo so namreč selili del gradiva osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu na začasno lokacijo v Trgovskem centru City na Trgu Leona Štuklja. Tja se seli zaradi gradnje težko pričakovanih novih prostorov, ki bodo del Centra Rotovž in ki bodo za zaposlene pomenili varnejše in sodobnejše delovno okolje, za obiskovalce pa prijetnejši prostor in sodobno knjižnično izkušnjo. Verigo je tvorilo približno sedemsto ljudi, ki so poudarjali pomen solidarnosti in primernega odnosa do knjig. Knjižničarji s pomočjo selitvenega servisa selijo skupaj 160 tisoč enot in za približno štiri kilometre polic. Reportažo o dogodku, na katerem je ob pomoči Mariborčanov na začasni dom pripotovalo tisoč knjig poezije, je pripravila Irena Kodrič Cizerl.


21.10.2021

Ne berite slabih knjig, ker je dobrih preveč

V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."


19.10.2021

UP: Sandra in Nadja Keržan

Sestri Sandra in Nadja Keržan sta pred šestimi leti iskali službo in ker redne zaposlitve ni bilo na vidiku, sta se odločili, da si bosta priložnost ustvarili sami. Odprli sta spletno trgovino z ekološkimi čistili, prve pakete sta pošiljali kar iz Nadjine sobe. Prvi velik preskok sta naredili čez šest mesecev, ko sta najeli prostore. Sledilo je odprtje (fizične) trgovine ter razvoj lastne linije čistil Okay. Ob vseh uspehih pa tudi številni izzivi: od iskanja sodelavcev, do epidemije in prekinjenih dobavnih verig ter višjih cen surovin.


Stran 10 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov