Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Irski glasbenik Andy Irvine je pred 50 leti živel v komuni v Tacnu pri Ljubljani. In se zaljubil v Slovenke. Kako stari hipi gleda na današnji svet?
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Andy Irvine je z avtoštopom oziroma, kot so rekli takrat, na način zagorelega palca, začel svet odkrivati leta 1965. Z vmesnimi vrnitvami domov, ga je vedno povleklo nazaj na pot, stran od Irske. In takrat se mu je včasih zadelo, da podobno kot on razmišlja še polovica mladih v Evropi: “Imel sem že 26 let, pa tudi nekaj denarja, ki sem ga zaslužil z igranjem. Hipije so ljudje želeli fotografirati, ker so bili drugačni z dolgimi lasmi. Oni pa so to izkoristili in za fotografiranje želeli denar. Jaz tega nisem maral, morda res zato, ker sem bil starejši od večine mladih, ki so takrat potovali po Evropi.”
Čeprav je Andy poslušal takrat priljubljeno glasbo, je sam igral in ustvarjal tradicionalno glasbo. Še vedno jo in še vedno igra, le da zdaj ne več na ulici. Takrat pa je, tudi v Ljubljani, ki mu je bila všeč in mu še vedno je: “Ljubljana je bila leta 1968 zelo majhno mesto in spoznavanje ljudi je bilo veliko laže kot na primer v Rimu ali pa v Atenah. Dejstvo pa je tudi, da je bila v Ljubljani Vida, dekle, v katero sem bil zaljubljen. Ampak ona … Ona ni nikoli … No, bom dejal tako, da je bila to le enostranska ljubezen. In tako sem ostajal v Ljubljani in čakal, da se pa bo morda kaj zgodilo.”
“Zdi se mi, da se je svet premaknil nekam drugam. Da je največji problem sveta terorizem, zaradi katerega je več nadzora. Nadzirajo nas celo z računalniki. Občutek imaš, da oni, kdorkoli že oni so, vedo, kdo si, kje si in kaj počneš. In mislim, da tista svoboda, ki je bila takrat, konec 60. let prejšnjega stoletja, ne obstaja več.”
Andy je Ljubljano obiskal večkrat. Še vedno se spominja gostilne Figovec, pa lokala pri Titovi cesti, kjer je jedel zelenjavno juho. Tivolija in Argentinskega parka, takrat poimenovanega po Leninu.
V začetku 70. let je bila razlog za obisk Daša, s katero sta skupaj potovala po Evropi in mu je ob vrnitvi domov zlomila srce. Našel jo je v komuni v Tacnu in tudi sam tam ostal dva meseca. Še vedno se spomni fantastičnega vstopa v novo leto, leto 1971.
Spomni pa se tudi manj fantastičnih stvari: “Okoliški prebivalci komune so bili zelo konservativni, tako kot so pač ljudje na vasi takrat bili. Mi pa smo bili drugačni, drugače smo se oblačili, imeli smo dolge lase. Nasploh je bil v družbi pogost ta protihipijevski odnos. No, in lokalni fantje so nam večkrat grozili. Sicer nikoli ni prišlo do nasilja, ampak velikokrat pa ni veliko manjkalo.”
Je pa ostala glasba iz tistih časov in Andy Irvine je o Ljubljani napisal kar nekaj skladb.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Irski glasbenik Andy Irvine je pred 50 leti živel v komuni v Tacnu pri Ljubljani. In se zaljubil v Slovenke. Kako stari hipi gleda na današnji svet?
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Andy Irvine je z avtoštopom oziroma, kot so rekli takrat, na način zagorelega palca, začel svet odkrivati leta 1965. Z vmesnimi vrnitvami domov, ga je vedno povleklo nazaj na pot, stran od Irske. In takrat se mu je včasih zadelo, da podobno kot on razmišlja še polovica mladih v Evropi: “Imel sem že 26 let, pa tudi nekaj denarja, ki sem ga zaslužil z igranjem. Hipije so ljudje želeli fotografirati, ker so bili drugačni z dolgimi lasmi. Oni pa so to izkoristili in za fotografiranje želeli denar. Jaz tega nisem maral, morda res zato, ker sem bil starejši od večine mladih, ki so takrat potovali po Evropi.”
Čeprav je Andy poslušal takrat priljubljeno glasbo, je sam igral in ustvarjal tradicionalno glasbo. Še vedno jo in še vedno igra, le da zdaj ne več na ulici. Takrat pa je, tudi v Ljubljani, ki mu je bila všeč in mu še vedno je: “Ljubljana je bila leta 1968 zelo majhno mesto in spoznavanje ljudi je bilo veliko laže kot na primer v Rimu ali pa v Atenah. Dejstvo pa je tudi, da je bila v Ljubljani Vida, dekle, v katero sem bil zaljubljen. Ampak ona … Ona ni nikoli … No, bom dejal tako, da je bila to le enostranska ljubezen. In tako sem ostajal v Ljubljani in čakal, da se pa bo morda kaj zgodilo.”
“Zdi se mi, da se je svet premaknil nekam drugam. Da je največji problem sveta terorizem, zaradi katerega je več nadzora. Nadzirajo nas celo z računalniki. Občutek imaš, da oni, kdorkoli že oni so, vedo, kdo si, kje si in kaj počneš. In mislim, da tista svoboda, ki je bila takrat, konec 60. let prejšnjega stoletja, ne obstaja več.”
Andy je Ljubljano obiskal večkrat. Še vedno se spominja gostilne Figovec, pa lokala pri Titovi cesti, kjer je jedel zelenjavno juho. Tivolija in Argentinskega parka, takrat poimenovanega po Leninu.
V začetku 70. let je bila razlog za obisk Daša, s katero sta skupaj potovala po Evropi in mu je ob vrnitvi domov zlomila srce. Našel jo je v komuni v Tacnu in tudi sam tam ostal dva meseca. Še vedno se spomni fantastičnega vstopa v novo leto, leto 1971.
Spomni pa se tudi manj fantastičnih stvari: “Okoliški prebivalci komune so bili zelo konservativni, tako kot so pač ljudje na vasi takrat bili. Mi pa smo bili drugačni, drugače smo se oblačili, imeli smo dolge lase. Nasploh je bil v družbi pogost ta protihipijevski odnos. No, in lokalni fantje so nam večkrat grozili. Sicer nikoli ni prišlo do nasilja, ampak velikokrat pa ni veliko manjkalo.”
Je pa ostala glasba iz tistih časov in Andy Irvine je o Ljubljani napisal kar nekaj skladb.
EMPIRE OF THE SUN - HIGH AND LOW SHURA - WHAT HAPPENED TO US 04:09 IZZY BIZU - WHITE TIGER IZZY BIZU - SKINNY THE TALLEST MAN ON EARTH - RIVERS BANKS & STEELZ - GIANT WILD BEASTS - BIG CAT PLACEBO - JESUS' SON TWO DOOR CINEMA CLUB -BAD DECISIONS JAMES VINCENT MCMORROW - BREAKING HEARTS JAMES VINCENT MCMORROW - GOLD JAMES VINCENT MCMORROW - RISING WATER FOALS - ALBATROSS THE MACCABEES - SOMETHING LIKE HAPPINESS JIMMY EAT WORLD - SURE AND CERTAIN THE TEMPER TRAP - SUMMER'S ALMOST GONE SKINSHAPE - SUMMER INGRID MICHAELSON - STILL THE ONE SLOW CLUB - REBECCA CASANOVA BON IVER - "33 "GOD" FRANCIS AND THE LIGHTS FEAT. BON IVER - FRIENDS LIV DAWSON - STILL YUMI ZOUMA - KEEP IT CLOSE TO ME JARRYD JAMES FEAT. BROODS - 1000X BILLIE MARTEN – LIONHEARTED
Ali še kdo prakticira format klasičnega otroštva, takega blago nenadzorovanega, z žogo, frendi, fračo, enim res dobrim farajcajgom in rabutanjem ter stavkom, "do večerje bodi doma", ali je treba tudi otrokov prostočasni urnik, da ne bi ždeli za kompom in telefonom, nabutat z violino, kitajščino, gimnastiko in jogo, skratka z nečim uporabnim?
Priporoča avdio knjigo: Noel Janis- Norton- Calmer, easier happier parenting
Žiga Novak priporoča avdio knjigo Noel Janis -Norton: Calmer easier happier parenting
BANKS - FUCK WITH MYSELF BANKS - GEMINI FEED BANKS - MIND GAMES HONNE - WARM ON A COLD NIGHT BLOOD ORANGE - BUT YOU WHITE LIES - TAKE IT OUT ON ME BLOSSOMS - HONEY SWEET BEAR'S DEN - AULD WIVES WARPAINT - NEW SONG TORUL - SAVIOUR OF LOVE PHANTOGRAM - YOU DON'T GET ME HIGH ANYMORE AURORA - I WENT TOO FAR JONES - MELT LIV DAWSON - TAPESTRY GLASS ANIMALS - YOUTH TWO DOOR CINEMA CLUB - ARE WE READY? (WRECK) SLOTFACE - TAKE ME DANCING CRYSTAL FIGHTERS - ALL NIGHT THE NAKED AND FAMOUS - HIGHER SWEVEN - WAY AWAY SWEVEN - FINGERTIPS BON IVER - DEATH BREAST MABEL - THINKING OF YOU ALESSIA CARA - SCARS TO YOUR BEAUTIFUL RAYE - DISTRACTION NAO - GIRLFRIEND
Nino Batagelj ima neizmeren smisel za humor. Vsaj pred, med in po snemanju tega pogovora za knjižni namig sem se nasmejala do solz, pa čeprav je iz njegovih ust padla tudi kaka črna šala na svoj račun. Zakaj? Ker je osemindvajset letni Nino pred leti utrpel poškodbo hrbtenice, postal tetraplegik in pristal na “okroglih nogah”, ki zdaj ne rolkajo več, temveč vozičkajo po rampi.
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)
Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.
Neveljaven email naslov