Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki ima le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
Slavko Šorli obnavlja slamnate in lesene strehe na objektih kulturne dediščine v Kneških Ravnah na Tolminskem
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki imajo le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
“Včasih so imeli pri gradnji zelo enostavne in kvalitetne rešitve, ki so bile hkrati tudi lepe. Danes se mi zdi, da vidim tri četrtine kiča.”
Slavko Šorli je edini verificiran izdelovalec slamnatih streh, kakršne so bile značilne za severno Primorsko. Od leta 2008 je vpisan tudi v register nosilcev domače in umetnostne obrti, ki ga vodi obrtno-podjetniška zbornica. Prav njegova zasluga je, da je bilo prekritih več objektov kulturne dediščine in spomenikov. Ogromno časa pa je posvetil obnovi domače kmetije. Celovito je restavriral kaščo z mizarsko delavnico in kovačijo, sušilnico sadja, senik in mogočen kozolec toplar iz druge polovice 19. stoletja pa žago venecijanko iz leta 1905, ki je najprej delovala na vodni pogon s pomočjo prenosnih mehanizmov, speljanih z oddaljenega potoka, danes pa jo poganja elektrika.
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki ima le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
Slavko Šorli obnavlja slamnate in lesene strehe na objektih kulturne dediščine v Kneških Ravnah na Tolminskem
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki imajo le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
“Včasih so imeli pri gradnji zelo enostavne in kvalitetne rešitve, ki so bile hkrati tudi lepe. Danes se mi zdi, da vidim tri četrtine kiča.”
Slavko Šorli je edini verificiran izdelovalec slamnatih streh, kakršne so bile značilne za severno Primorsko. Od leta 2008 je vpisan tudi v register nosilcev domače in umetnostne obrti, ki ga vodi obrtno-podjetniška zbornica. Prav njegova zasluga je, da je bilo prekritih več objektov kulturne dediščine in spomenikov. Ogromno časa pa je posvetil obnovi domače kmetije. Celovito je restavriral kaščo z mizarsko delavnico in kovačijo, sušilnico sadja, senik in mogočen kozolec toplar iz druge polovice 19. stoletja pa žago venecijanko iz leta 1905, ki je najprej delovala na vodni pogon s pomočjo prenosnih mehanizmov, speljanih z oddaljenega potoka, danes pa jo poganja elektrika.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Erik Valenčič se je sredi decembra odpravil v Irak in Sirijo, kjer bo snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani. Še prej pa je raziskovalni novinar, vojni poročevalec in avtor odmevnih dokumentarnih oddaj izdal premierni roman z naslovom Sence ne gorijo. V njem Valenčič predstavlja pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva v vprašanju, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Kako (radikalna) prihodnost nas čaka?
Neveljaven email naslov
