Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem
V hotelu v Omanu najdejo truplo 28-letnega Tima Berglinga. Švedskega mladeniča, ki ga cel svet pozna pod vzdevkom Avicii. Didžejski svet se je zavil v črnino. Tim Bergling je ime, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo razcvet EDM glasbe. In njen prodor v mainstream.
Njegova smrt je seveda sprožila številne razprave o tem, kako naporen je svet didžejstva. Pritiski so enormni, saj se festivali in zabave množijo kot gobe po dežju. Avicii je v »visoki« sezoni nastopal vsak večer. Včasih tudi po dvakrat. Na različnih prizoriščih. Poleg nastopanja pa je še vedno ohranjal visok tempo ustvarjanja novih komadov.
“Avicii je bil hiter kot strela. Pri ustvarjanju je bil videti kot mulc, ki igra Nintendo.” – Mike Einziger, kitaristom skupine Incubus, ki je ustvarjal skupaj z Aviciijem
Več kot 800 nastopov v osmih letih. Prehiter tempo ter nezdrav način življenja, začinjen z drogami in predvsem alkoholom. Vse to je le še poslabšalo zdravstvene težave, ki so prvič resneje udarile leta 2012, ko je moral za teden dni v bolnišnico. Diagnoza: akutni pankreatitis. A takrat je Avicii zavrnil zdravljenje, ker da je prezaseden. Dve leti pozneje, ko je moral odpovedati nekaj nastopov, se je vendarle odločil za operacijo. Kar je ostalo javnosti skrito, pa so bile Aviciijeve težave s psiho.
Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
Poletna festivalska sezona je precej naporna, pravi eden naših najbolj znanih didžejev in producentov, Mike Vale. Didžeji ponoči zabavajo večtisočglave množice, podnevi pa potujejo s prizorišča na prizorišče. Časa za spanje tako rekoč ni.
“Spiš lahko le nekaj ur na letalu, a to je moten spanec. Na podlagi tega se lahko razvije anksioznost ali depresija, saj tvoja biološka ura ni naravnana.” – Mike Vale
Damjan Bizilj je tour manager DJ Umeka, pravi, da pravzaprav nima bioritma. In ogromno potuje, toliko je na letalu, da bi lahko prišel do Lune in nazaj. Dvakrat!
“Ko je večina ljudi na dopustih, mi delamo največ in pod največjim pritiskom. Počitnice so bile včasih januarja, a ZDA so postale tako velik trg za elektronsko glasbo, da januarja veliko nastopov opravimo v Ameriki. Počitnic v bistvu ni več.” – Damjan Bizilj
DJ Umek je naše največje ime elektronske scene, od nastopa do nastopa potuje že lep del življenja. “Vsak trenutek moraš izkoristiti za počitek in spanje, to je bistveno za zdravje. To je v bistvu samotno življenje, ves čas si na letalih in v hotelskih sobah.“
Burak Yeter je turški DJ, ki v Londonu vodi šolo za mlade didžeje. “Ta služba je izjemno naporna, zato vsak trenutek izkoristim za spanje. To vedno znova poudarjam tudi svojim študentom. Tudi če si največji didžej na svetu, si moraš vedno vzeti čas za počitek.”
Tabu tema v glasbenem svetu. Je pa nekaj podobnega kot ghost-writing, pisatelji zvezdniki torej najemajo mlade, neznane pisatelje, ki napišejo knjižne uspešnice. Oziroma jih prodajo za lepe vsote, ampak pri tem niso nikjer navedeni ali podpisani. Podobno je v glasbi.
“Mladim producentom ponudijo precej denarja in pričakujejo vrhunski izdelek. Če niso zadovoljni, je treba izdelek popravljati. Na koncu producent naredi komad za nekoga drugega in z njim nima nič več.” – Mike Vale
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem
V hotelu v Omanu najdejo truplo 28-letnega Tima Berglinga. Švedskega mladeniča, ki ga cel svet pozna pod vzdevkom Avicii. Didžejski svet se je zavil v črnino. Tim Bergling je ime, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo razcvet EDM glasbe. In njen prodor v mainstream.
Njegova smrt je seveda sprožila številne razprave o tem, kako naporen je svet didžejstva. Pritiski so enormni, saj se festivali in zabave množijo kot gobe po dežju. Avicii je v »visoki« sezoni nastopal vsak večer. Včasih tudi po dvakrat. Na različnih prizoriščih. Poleg nastopanja pa je še vedno ohranjal visok tempo ustvarjanja novih komadov.
“Avicii je bil hiter kot strela. Pri ustvarjanju je bil videti kot mulc, ki igra Nintendo.” – Mike Einziger, kitaristom skupine Incubus, ki je ustvarjal skupaj z Aviciijem
Več kot 800 nastopov v osmih letih. Prehiter tempo ter nezdrav način življenja, začinjen z drogami in predvsem alkoholom. Vse to je le še poslabšalo zdravstvene težave, ki so prvič resneje udarile leta 2012, ko je moral za teden dni v bolnišnico. Diagnoza: akutni pankreatitis. A takrat je Avicii zavrnil zdravljenje, ker da je prezaseden. Dve leti pozneje, ko je moral odpovedati nekaj nastopov, se je vendarle odločil za operacijo. Kar je ostalo javnosti skrito, pa so bile Aviciijeve težave s psiho.
Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
Poletna festivalska sezona je precej naporna, pravi eden naših najbolj znanih didžejev in producentov, Mike Vale. Didžeji ponoči zabavajo večtisočglave množice, podnevi pa potujejo s prizorišča na prizorišče. Časa za spanje tako rekoč ni.
“Spiš lahko le nekaj ur na letalu, a to je moten spanec. Na podlagi tega se lahko razvije anksioznost ali depresija, saj tvoja biološka ura ni naravnana.” – Mike Vale
Damjan Bizilj je tour manager DJ Umeka, pravi, da pravzaprav nima bioritma. In ogromno potuje, toliko je na letalu, da bi lahko prišel do Lune in nazaj. Dvakrat!
“Ko je večina ljudi na dopustih, mi delamo največ in pod največjim pritiskom. Počitnice so bile včasih januarja, a ZDA so postale tako velik trg za elektronsko glasbo, da januarja veliko nastopov opravimo v Ameriki. Počitnic v bistvu ni več.” – Damjan Bizilj
DJ Umek je naše največje ime elektronske scene, od nastopa do nastopa potuje že lep del življenja. “Vsak trenutek moraš izkoristiti za počitek in spanje, to je bistveno za zdravje. To je v bistvu samotno življenje, ves čas si na letalih in v hotelskih sobah.“
Burak Yeter je turški DJ, ki v Londonu vodi šolo za mlade didžeje. “Ta služba je izjemno naporna, zato vsak trenutek izkoristim za spanje. To vedno znova poudarjam tudi svojim študentom. Tudi če si največji didžej na svetu, si moraš vedno vzeti čas za počitek.”
Tabu tema v glasbenem svetu. Je pa nekaj podobnega kot ghost-writing, pisatelji zvezdniki torej najemajo mlade, neznane pisatelje, ki napišejo knjižne uspešnice. Oziroma jih prodajo za lepe vsote, ampak pri tem niso nikjer navedeni ali podpisani. Podobno je v glasbi.
“Mladim producentom ponudijo precej denarja in pričakujejo vrhunski izdelek. Če niso zadovoljni, je treba izdelek popravljati. Na koncu producent naredi komad za nekoga drugega in z njim nima nič več.” – Mike Vale
V dnevu ruske vojaške invazije na Ukrajino smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom, ki je nekaj let živel v Ukrajini ter ima tam še vedno veliko stikov, dr. Denisom Mancevičem. "Putin je v preteklosti skrbno varoval ali poskušal ustvariti podobo strateškega državnika, ki za razliko od kolegov z Zahoda ne vleče potez iz danes na jutri, ampak so te poteze premišljene. V zadnjih dneh pa vidimo predvsem iracionalne odločitve." "Zjutraj sem prejel klic iz Kijeva. Nekdanji sodelavec mi je povedal, da se z družino umika in da bodo poskušali pobegniti na Poljsko." Dr. Mancevič pravi, da je Ukrajina je v zadnjem desetletju močno nazadovala. Nikakor niso bolje pripravljeni na vojno kot leta 2014, v resnici niso dobro pripravljeni na invazijo.
Evgeny Goreshnik je raziskovalec, zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan, kjer deluje na področju anorganske kemije. Iz ukrajinskega Lvova se je najprej odselil v Nemčijo, zdaj pa že 17 let živi v Sloveniji. Čeprav je daleč od doma, je z njim vseskozi povezan, saj v Lvovu živijo njegova mama, drugi sorodniki in prijatelji. Dogajanje v Ukrajini spremlja že vse od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, ob priznanju Donecke in Luganske republike pa je po njegovem mnenju šlo za pričakovano in spretno zrežirano dogajanje. "Če Zahod ne bo uvedel sankcij, ki bi onesposobile Rusijo, se bojim, da bo Putin želel v celoti spremeniti ukrajinsko vlado in iz Ukrajine ustvariti svoj satelit."
Od današnjega jutra lahko iz ukrajine spremljamo prve posnetke padajočih bomb, požarov in slišimo zvoke eksplozij. Začela se je invazija v polnem obsegu - glavno vprašanje zadnjih dni in tednov je bilo, ali se bo Putin ob odločitvi za vojaško posredovanje namenil Ukrajino napasti z več strani ali se bo odločil za omejen spopad na vzhodu. Zdaj je jasno, da je pred Ukrajino in Evropo nova velika vojna. Miha Lampreht, urednik in novinar Radia Slovenija, ki je velik del svoje kariere preživel kot dopisnik iz Rusije, pravi, da Putin računa na vojaški zlom Ukrajine. "Putin se zmeni samo še zase, zaveda se svoje vojaške moči. V Rusiji, v Kremlju, vlada stranka vojne, ne stranka miru."
Po ruskem priznanju samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine se vrstijo mednarodne obsodbe poteze Kremlja in opozorila o kršitvah mednarodnega prava, napovedujejo in sklicujejo se izredna srečanja. A včerajšnja Putinova poteza ni nikakršno presenečenje, pravzaprav je v skladu z njegovim dosedanjim delovanjem, pravi Branko Soban, zunanjepolitični komentator časopisa Delo in večletni dopisnik iz Moskve.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi slovenske junake. V Velenju se nam je pridružila Gloria Kotnik, dobitnica bronaste olimpijske kolajne v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. Pred kratkim sta se nam pridružili tudi dvakrat zlata Urša Bogataj in zlata ter bronasta Nika Križnar. V Kranjski Gori je v terenski studio prišel vedno zgovoren Cene Prevc, ki je na ekipni moški tekmi osvojil srebrno kolajno.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V zadnji, deseti epizodi se vračamo k jeziku. Namenjamo jo premisleku o prevzemu kitajskih geografskih imen in izvoru slovenskih poimenovanj za nekatere značilno kitajske predmete. Ste se kdaj vprašali od kot izvira že ime Kitajska?
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ko v naglici prebrskamo svetovni splet, lahko tam hitro srečamo različne zapise o tem, da Kitajci recimo zelo glasno govorijo in da ni nič neobičajnega, da v javnosti tudi pljuvajo, saj je to v njihovi kulturi nezaznamovano početje.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ste že slišali za rek: Izberi si vsaj tako dobrega prijatelja, kot si sam? Tokrat spoznavamo konfucianizem. Nekje iz srednješolskih časov je ta pojem marsikomu ostal v podzavesti, a le redko kdo ve, za kaj pravzaprav gre.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Olimpijske igre so tekmovanje, kjer se spišejo neverjetne zgodbe in prepletajo takšna ali drugačna čustva. Vrtiljak slednjih pa je že pred igrami doživel eden od slovenskih junakov iger v Pekingu, srebrni Žan Kranjec. Najboljši slovenski veleslalomist je, še posebej v zadnjih dveh letih, prehodil trnovo pot, a z neverjetno voljo in željo po uspehu, dokazal, da srebrna medalja ni bila naključje. Žanov uspeh je v Yančingu doživel Marko Cirman.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi o konceptu kung fuja. Borilni veščini, ki navdušuje vse več ljudi, tudi v Sloveniji.
Mimoidoče na Koroški cesti v Mariboru bo še do konca meseca nagovarjal velik oglas, nameščen na pročelje galerije K18. V njem ''Mlad moški, star 33 let, iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini išče osebo, s katero bi se pogovarjal o umetnosti''. Napis je dvojezičen, tudi v angleščini, na objavljeni telefonski številki pa se oglasi sarajevski umetnik Bojan Stojčić, ki je skupaj s Hano Ćurak avtor projekta. V Mariboru sta ga postavila v okviru umetniške rezidence nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže. Tema telefonskih pogovorov ni vedno umetnost.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi sledi skok k športu, ki ga na tokratnih olimpijskih igrah ne bomo videli, smo ga pa lahko z zanimanjem spremljali pred približno pol leta v Tokiu. Namizni tenis je najbolj priljubljen amaterski šport na Kitajskem. Redno ga igra približno 300 milijonov igralcev, predsednik Mao pa je pingpong v 50. letih prejšnjega stoletja razglasil za nacionalni šport
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime. S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi kukamo v kulinarične vode. Hrustljav in sladek piškotek, običajno narejen iz moke, sladkorja, vanilje in sezamovega olja, v katerem se skriva košček papirja z nekakšno prerokbo, kitajsko frazo ali pa celo seznamom srečnih številk. A piškotki sreče sploh ne izvirajo s Kitajske!
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. V četrti epizodi o največjem in najpomembnejšem kitajskem prazniku. V olimpijski seriji oddaj o kitajski kulturi poleg jezika spoznavamo tudi pisavo, praznike in običaje ter nacionalne športe. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik.
Neveljaven email naslov