Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnje poletje v marsikakšnem pogledu res ni povprečno. Skoraj ga ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še nadpovprečno radodarni s strelami. Koliko več jih je v preteklih dneh zarezalo po nebu, bo odgovarjal Goran Milev, strokovnjak z Elektroinštituta Milan Vidmar. Z njim bomo pretresli tudi, kako ravnati, ko okoli nas besnijo strele in koliko energije se običajno sprosti med tovrstnimi poletnimi nevihtami.
Letos poleti skoraj ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še radodarni s strelami
Maja je v Sloveniji udarilo štirikrat več strel od nekajletnega povprečja, medtem ko junij in julij s strelami nista odstopala od povprečja. Res pa je, ugotavlja Goran Milev, vodja področja Sistema Scalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani, da smo imeli letos zares veliko nevihtnih dni. Maja, junija in julija 2017 je bilo vsak mesec od 10 do 15 dni brez neviht, letos pa je bilo v vseh treh mesecih skupaj komaj 11 nenevihtnih dni. Nevihte so svojevrsten fenomen v naravi, dodaja.
Energija, ki je potrebna za to, da nastane nevihtni oblak, je primerljiva s količino energije, ki se je sprostila med eksplozijo atomske bombe v Hirošimi.
Kaj pa potencial strele za hranjenje električne energije? “Kaj takega bi bilo zelo težko ujeti in zajeziti,” poenostavljeno pojasnjuje Milev. A če strele za zdaj še ne bodo poskrbele za električno oskrbo, o kateri sanjajo futuristi, so v daljnji preteklosti morda “zanetile” življenje na planetu. Življenje se je namreč razvilo iz organskih molekul, vlogo pri njihovem nastanku pa naj bi imele prav strele.
Verjetnost, da vate udari strela, je v Evropi podobna tisti, da zadeneš na lotu. Slovenija je sicer med bolj izpostavljenimi regijami, še najpogosteje se bliska na južnih obronkih Alp.
Letošnje poletje v marsikakšnem pogledu res ni povprečno. Skoraj ga ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še nadpovprečno radodarni s strelami. Koliko več jih je v preteklih dneh zarezalo po nebu, bo odgovarjal Goran Milev, strokovnjak z Elektroinštituta Milan Vidmar. Z njim bomo pretresli tudi, kako ravnati, ko okoli nas besnijo strele in koliko energije se običajno sprosti med tovrstnimi poletnimi nevihtami.
Letos poleti skoraj ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še radodarni s strelami
Maja je v Sloveniji udarilo štirikrat več strel od nekajletnega povprečja, medtem ko junij in julij s strelami nista odstopala od povprečja. Res pa je, ugotavlja Goran Milev, vodja področja Sistema Scalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani, da smo imeli letos zares veliko nevihtnih dni. Maja, junija in julija 2017 je bilo vsak mesec od 10 do 15 dni brez neviht, letos pa je bilo v vseh treh mesecih skupaj komaj 11 nenevihtnih dni. Nevihte so svojevrsten fenomen v naravi, dodaja.
Energija, ki je potrebna za to, da nastane nevihtni oblak, je primerljiva s količino energije, ki se je sprostila med eksplozijo atomske bombe v Hirošimi.
Kaj pa potencial strele za hranjenje električne energije? “Kaj takega bi bilo zelo težko ujeti in zajeziti,” poenostavljeno pojasnjuje Milev. A če strele za zdaj še ne bodo poskrbele za električno oskrbo, o kateri sanjajo futuristi, so v daljnji preteklosti morda “zanetile” življenje na planetu. Življenje se je namreč razvilo iz organskih molekul, vlogo pri njihovem nastanku pa naj bi imele prav strele.
Verjetnost, da vate udari strela, je v Evropi podobna tisti, da zadeneš na lotu. Slovenija je sicer med bolj izpostavljenimi regijami, še najpogosteje se bliska na južnih obronkih Alp.
Zadnjo februarsko nedeljo so se pri nas oglasili bosansko-hercegovski glasbeni heroji zadnjega desetletja – Dubioza Kolektiv. Po koncertu v Trstu in na poti v BiH so se z veseljem ustavili na našem radiu. V Studiu 13 so akustično odigrali nekaj skladb s pravkar objavljenega albuma Happy Machine, a tudi nekaj njihovih starejših uspešnic.
Avtopilot Tadej Toš o policijski stavki, smučarskih skokih in slavju, ki se obeta v Planici.
YEASAYER - SILLY ME\t\t\t THE CORAL - MISS FORTUNE \t\t\t MIGUEL FEAT. KACEY MUSGRAVES - WAVES [REMIX]\t\t SAFIA - MAKE THEM WHEELS ROLL\t POLICA - MELTING BLOCK\t\t LILY & MADELEINE - FOR THE WEAK \t\t CATFISH AND THE BOTTLEMEN - SOUNDCHECK \t\t\t DAUGHTER - HOW\t \t\t\t KENDRICK LAMAR - UNTITLED 06\t\t\t BIBI BOURELLY - SALLY\t \t\t\t MOTHXR - TOUCH\t \t\t\t TEEN - GONE FOR GOOD\t\t KALEO - I CAN'T GO ON WITHOUT YOU\t FRANK TURNER - MITTENS (SINGLE MIX)\t \t THE 1975 - PARIS\t\t\t\t KRRUM - EVIL TWIN\t\t\t JUNIOR BOYS - OVER IT\t\t\t GREAT GOOD FINE OK - ALREADY LOVE\t\t\t DMA'S - TOO SOON\t\t\t TEMPLES OF YOUTH - DUNES\t\t\t\t POSTILJONEN - L.I.E.\t\t\t\t POSTILJONEN - YOU'RE ACE\t\t\t POSTILJONEN - BLOOD FLOW\t
GOOD TO LOVE\t\t\tFKA TWIGS COWARDS\t\t\t\tRALEIGH RITCHIE \t\t\t\t\t\t THIS MUST BE MY DREAM\t\t\tTHE 1975 HUNGRY\t\t\t\tWHITE FANGS DOING IT TO DEATH (RADIO EDIT)\t\tTHE KILLS THE LAST THING ON MY MIND\t\tTHE JOY FORMIDABLE RENDEZVOUS GIRL\t\t\tSANTIGOLD BLK CLD\t\t\t\tXYLO THIS IS HOW IT FEELS\t\t\tRICHARD ASHCROFT CALL OFF YOUR DOGS\t\t\tLAKE STREET DIVE\t BEST FOR LAST\t\t\tTHE KNOCKS FEAT. WALK THE MOON\t SAVE YOU\t\t\t\tTHE INVISIBLE EASIER SAID\t\t\t\tSUNFLOWER BEAN GOLDEN GAL\t\t\tANIMAL COLLECTIVE FIRE\t\t\t\tJACK GARRATT ABSOLUTELY\t\t\tRA RA RIOT COLORS\t \t\t\tHALSEY THE HEART OF ME\t \t\tMIIKE SNOW MODERN SOUL\t \t\tJAMES BLAKE HORSES\t\t\t\tBRODKA WOMAN\t\t\t\tROSIE LOWE I'LL BE GONE\t\t\tROSIE LOWE RUN RUN RUN\t\t\tROSIE LOWE
Malcolm Clarke je britanski režiser kratkih dokumentarnih filmov. Pravi, da so najboljši dokumentarni filmi vedno o najslabših ljudeh. Serijski morilec je bolj zanimiv od natakarja, diktator od taksista. Njegov film Gospa s številke 6, za katerega je dobil oskarja, govori o preživeli žrtvi holokavsta. Clarke je dobitnik sicer dveh oskarjev, o občutkih ob prejetju te ugledne nagrade je spregovoril posebej za Val 202.
Avtopilot Toš se sprašuje, ali bosta Igor Omerza in Bojan Požar s prodajo biografije Melanie Trump morda počasi presegla J. R. R. Tolkiena, in ugotavlja, da je slovenska vojska kljub negativni oceni zveze Nato močnejša od zambijske, somalijske in kamerunske. Med drugim pa tudi, da je tisti, kdor pitno vodo dojema kot javno dobrino, očitno komunist.
Opravičil se je kranjski župan Trilar, opravičil se je minister Mramor, celo predsednik Pahor. A kaj lahko prepriča njihove volilce, da mislijo resno?
Tokrat je Tadej Toš spregovoril o maškarah in kurentih, pa tudi o številu odvzetih vozniških dovoljenj v pustnem času.
Italijanski radio Rai Radio 2 organizira raItalijanski radio Rai Radio 2 organizira radijsko glasbeno bitko Radio Battle. Sodelovalo bo 16 držav, tudi Val 202.
Neveljaven email naslov