Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnje poletje v marsikakšnem pogledu res ni povprečno. Skoraj ga ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še nadpovprečno radodarni s strelami. Koliko več jih je v preteklih dneh zarezalo po nebu, bo odgovarjal Goran Milev, strokovnjak z Elektroinštituta Milan Vidmar. Z njim bomo pretresli tudi, kako ravnati, ko okoli nas besnijo strele in koliko energije se običajno sprosti med tovrstnimi poletnimi nevihtami.
Letos poleti skoraj ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še radodarni s strelami
Maja je v Sloveniji udarilo štirikrat več strel od nekajletnega povprečja, medtem ko junij in julij s strelami nista odstopala od povprečja. Res pa je, ugotavlja Goran Milev, vodja področja Sistema Scalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani, da smo imeli letos zares veliko nevihtnih dni. Maja, junija in julija 2017 je bilo vsak mesec od 10 do 15 dni brez neviht, letos pa je bilo v vseh treh mesecih skupaj komaj 11 nenevihtnih dni. Nevihte so svojevrsten fenomen v naravi, dodaja.
Energija, ki je potrebna za to, da nastane nevihtni oblak, je primerljiva s količino energije, ki se je sprostila med eksplozijo atomske bombe v Hirošimi.
Kaj pa potencial strele za hranjenje električne energije? “Kaj takega bi bilo zelo težko ujeti in zajeziti,” poenostavljeno pojasnjuje Milev. A če strele za zdaj še ne bodo poskrbele za električno oskrbo, o kateri sanjajo futuristi, so v daljnji preteklosti morda “zanetile” življenje na planetu. Življenje se je namreč razvilo iz organskih molekul, vlogo pri njihovem nastanku pa naj bi imele prav strele.
Verjetnost, da vate udari strela, je v Evropi podobna tisti, da zadeneš na lotu. Slovenija je sicer med bolj izpostavljenimi regijami, še najpogosteje se bliska na južnih obronkih Alp.
Letošnje poletje v marsikakšnem pogledu res ni povprečno. Skoraj ga ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še nadpovprečno radodarni s strelami. Koliko več jih je v preteklih dneh zarezalo po nebu, bo odgovarjal Goran Milev, strokovnjak z Elektroinštituta Milan Vidmar. Z njim bomo pretresli tudi, kako ravnati, ko okoli nas besnijo strele in koliko energije se običajno sprosti med tovrstnimi poletnimi nevihtami.
Letos poleti skoraj ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še radodarni s strelami
Maja je v Sloveniji udarilo štirikrat več strel od nekajletnega povprečja, medtem ko junij in julij s strelami nista odstopala od povprečja. Res pa je, ugotavlja Goran Milev, vodja področja Sistema Scalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani, da smo imeli letos zares veliko nevihtnih dni. Maja, junija in julija 2017 je bilo vsak mesec od 10 do 15 dni brez neviht, letos pa je bilo v vseh treh mesecih skupaj komaj 11 nenevihtnih dni. Nevihte so svojevrsten fenomen v naravi, dodaja.
Energija, ki je potrebna za to, da nastane nevihtni oblak, je primerljiva s količino energije, ki se je sprostila med eksplozijo atomske bombe v Hirošimi.
Kaj pa potencial strele za hranjenje električne energije? “Kaj takega bi bilo zelo težko ujeti in zajeziti,” poenostavljeno pojasnjuje Milev. A če strele za zdaj še ne bodo poskrbele za električno oskrbo, o kateri sanjajo futuristi, so v daljnji preteklosti morda “zanetile” življenje na planetu. Življenje se je namreč razvilo iz organskih molekul, vlogo pri njihovem nastanku pa naj bi imele prav strele.
Verjetnost, da vate udari strela, je v Evropi podobna tisti, da zadeneš na lotu. Slovenija je sicer med bolj izpostavljenimi regijami, še najpogosteje se bliska na južnih obronkih Alp.
Debata se z ameriških seli tudi na evropska tla - ali več orožja pomeni več ali manj varnosti? O domačem orožju in tem, za koga je to orožje nevarno.
Latrina uvaja novo rubriko "Še sreča, da sn noseča", ob tem obvešča še o trenutnih ovulacijah in vas opozarja, da ne glede na to, kako dobro se imate, se ima Jože Potrebuješ vedno še bolje.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Neveljaven email naslov