Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Idilično mesto Motovun že 21 let gosti filmski festival, ki ga obiščejo tudi največji filmski velikani
Skoraj vsak, ki ga vprašaš, kakšen se mu zdi festival, ti bo povedal, da je poseben in drugačen od drugih. Da ima dušo in naredi poseben vtis nate. S tem se strinja tudi hrvaški kolumnist in novinar Boris Dežulović, ki poudarja, da je kljub vsej tej fami festival res edinstven.
“To je festival brez rdečih preprog, brez zvezd, brez varnostnikov. Festival, na katerem lahko pomembne ljudi iz sveta filma najdeš v kavarni in z njim spiješ pijačo. Lahko se ti zgodi, da se zabavaš na raverski zabavi, potem pa se čez pet minut pogovarjaš s Terryjem Jonesom iz Monthy Phytona. To je Motovun. Ta sproščenost.“
Velike zvezde med množico mladih niso manjkale niti letos. Po nagrado z imenom 50 let sta prišla legendi filma na tem območju – Mustafa Nadarević in Rade Šerbedžija. Posebno nagrado maverick pa je prejel švedski režiser Ruben Östlund, med drugim dobitnik canske zlate palme. “Na velikih festivalih, kot je canski, se vse vrti samo okoli prodajanja svojega filma. Na takšnih manjših pa se filme izključno gleda in socializira. Seveda so mi zato manjši veliko ljubši, saj sem tudi manj živčen.”
Na festivalu je mogoče videti tudi številne umetniške inštalacije. Letos je bil v središču pozornosti svetleči kvadrat. Inštalacija iz istoimenskega filma Rubena Östlunda. Kvadrat primerja s prehodom za pešce, kjer smo z nekaj črtami na cesti dosegli družbeni dogovor, da je to območje, na katerem morajo vozniki paziti na pešce. Tako bi lahko naredili tudi s kvadratom, ko bi nekje na javnem prostoru označili prostor, kjer bi ljudje skrbeli drug za drugega.
“Ljudi je treba na te vrednote ves čas opozarjati. Zato ne verjamem, da bi lahko dosegli utopijo, da bi nekoč kvadrat lahko postal ves svet, in tam tudi ostali. Zato ker nas ta neenakost, da ne znamo ravnati drug z drugim, ves čas preganja. Neprestano se moramo boriti za kulturo, da bi dobro skrbeli drug za drugega. Zato kvadrat nikakor ne sme biti političen. Ne desni ne levi. Oboji namreč uporabljajo argument, da ko bodo oni zmagali, bomo dosegli utopijo, to pa seveda ni res. Zato je ohranitev boja za prijaznost drug do drugega – ključna.”
Idilično mesto Motovun že 21 let gosti filmski festival, ki ga obiščejo tudi največji filmski velikani
Skoraj vsak, ki ga vprašaš, kakšen se mu zdi festival, ti bo povedal, da je poseben in drugačen od drugih. Da ima dušo in naredi poseben vtis nate. S tem se strinja tudi hrvaški kolumnist in novinar Boris Dežulović, ki poudarja, da je kljub vsej tej fami festival res edinstven.
“To je festival brez rdečih preprog, brez zvezd, brez varnostnikov. Festival, na katerem lahko pomembne ljudi iz sveta filma najdeš v kavarni in z njim spiješ pijačo. Lahko se ti zgodi, da se zabavaš na raverski zabavi, potem pa se čez pet minut pogovarjaš s Terryjem Jonesom iz Monthy Phytona. To je Motovun. Ta sproščenost.“
Velike zvezde med množico mladih niso manjkale niti letos. Po nagrado z imenom 50 let sta prišla legendi filma na tem območju – Mustafa Nadarević in Rade Šerbedžija. Posebno nagrado maverick pa je prejel švedski režiser Ruben Östlund, med drugim dobitnik canske zlate palme. “Na velikih festivalih, kot je canski, se vse vrti samo okoli prodajanja svojega filma. Na takšnih manjših pa se filme izključno gleda in socializira. Seveda so mi zato manjši veliko ljubši, saj sem tudi manj živčen.”
Na festivalu je mogoče videti tudi številne umetniške inštalacije. Letos je bil v središču pozornosti svetleči kvadrat. Inštalacija iz istoimenskega filma Rubena Östlunda. Kvadrat primerja s prehodom za pešce, kjer smo z nekaj črtami na cesti dosegli družbeni dogovor, da je to območje, na katerem morajo vozniki paziti na pešce. Tako bi lahko naredili tudi s kvadratom, ko bi nekje na javnem prostoru označili prostor, kjer bi ljudje skrbeli drug za drugega.
“Ljudi je treba na te vrednote ves čas opozarjati. Zato ne verjamem, da bi lahko dosegli utopijo, da bi nekoč kvadrat lahko postal ves svet, in tam tudi ostali. Zato ker nas ta neenakost, da ne znamo ravnati drug z drugim, ves čas preganja. Neprestano se moramo boriti za kulturo, da bi dobro skrbeli drug za drugega. Zato kvadrat nikakor ne sme biti političen. Ne desni ne levi. Oboji namreč uporabljajo argument, da ko bodo oni zmagali, bomo dosegli utopijo, to pa seveda ni res. Zato je ohranitev boja za prijaznost drug do drugega – ključna.”
Na vrhovnem sodišču si prizadevajo, da bi vendarle povečali zaupanje javnosti v sodstvo.
Na mestu prejšnjega objekta polindustrijske dvorane Kemijskega inštituta v Ljubljani, je na 4000 kvadratnih metrih tudi s pomočjo evropskih sredstev pred petimi leti, zrasel nov Preglov raziskovalni center. Poleg sodobnih laboratorijev in vrhunske raziskovalne opreme – izstopa predvsem transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope, v dobrih pogojih delujejo številni raziskovalci. O projektu izgradnje je Borisu Žgajnarju več povedal vodja odseka za kemijo materialov pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani profesor dr. Miran Gaberšček.
Pred decembrsko dvojno izdajo oddaje Izštekani, tokrat z naslovom Izštekanih 25, Andrej Karoli s Tomažem Štularjem (Bordo) in Julijanom Eričem (Prismojeni profesorji bluesa) ne izdaja skrivnosti, ampak deli manj znane podatke in napoveduje prihodnost dveh zasedb, ki bosta 4. in 5. decembra gostovali v oddaji Izštekanih 25 z Juretom Longyko v Kinu Šiška v Ljubljani.
Nika Kovač je pog-umna punca. Pred kratkim je izdala knjigo z naslovom Pogumne punce, v kateri je zbrala 30 izjemnih posameznic iz preteklosti, ki so zaznamovale svet znanosti, umetnosti, tehnologije … “Kdor za mojim hrbtom govori, se z mojo ritjo pogovarja,” je dejala odvetnica Ljuba Prenner, ki se je oblačila v moške obleke, nosila klobuke in zavračala delitev na moške in ženske zaposlene. Prav zaradi vsega tega so jo ljudje opravljali, a ona se ni dala motiti. Kdo vse se je še znašel v knjigi, preverite v pogovoru. Poleg tega pa se Nika Kovač, ki je tudi vodja inštituta 8. marec, ukvarja s sodobnimi pogumnimi puncami, z akcijo #jaztudi so začeli pri inštitutu 8. marec zbirati tudi slovenske zgodbe o nadlegovanju. Sodobna pogumna punca pa je tudi Emma Gonzalez, ki je po strelskem napadu na floridski šoli povzdignila glas in postala glavni obraz protestov za boj proti nenadzorovani prodaji orožja v Ameriki. O sodobnih in preteklih pogumnih puncah se je Niko Kovač pogovarjala Maja Stepančič.
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki letos poteka pod geslom “Znanost, človekov pravica”. V številnih resnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse je več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. Znanost tako ni več le nekaj zabavnega in kratkočasnega, temveč postaja v medijski agendi gorivo za gospodarski razvoj, pospeševalec družbenega napredka in gojišče novih idej, ki bodo tlakovale pot v prihodnost. “Že če se obrnemo v zgodovino, vidimo, da je šlo najbolje tistim državam, ki so vlagale v znanost, ki so spodbujale dobre ideje in na njih gradile gospodarstvo,” pravi naš sogovornik, britanski novinar Alok Jha, ki se je s poročanjem za The Giardian, BBC in trenutno za The Economist uveljavil kot eden od bolj prepoznavnih obrazov znanstvenega novinarstva mlajše generacije na Otoku.
Res je nepotrebno, da tvegamo. Pa ne samo zaradi ognja doma in denarne ter točkovne kazni, predvsem zaradi vseh ostalih uedležencev v prometu
Berenice Tompkins je 23-letna Američanka, ki dela na področju socialnega dela. AG Sano jih ima 43 in je filipinski podnebni aktivist, ulični umetnik in preživeli v najhujšem tajfunu, ki je pred petimi leti prizadel njegovo državo. Alan Burns je 72-letni Britanec, ki živi in ustvarja na vzhodni ameriški obali. Trojica je del pisane mednarodne zasedbe, ki v teh tednih pešači od Italije, prek Slovenije, Avstrije, Slovaške, Češke pa do Poljske, kjer bo v začetku decembra potekala letošnja podnebna konferenca Združenih narodov.
Projekt Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu 2.0 je povezal 35 partnerjev, ki so tudi s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada izboljšali kakovost izdelkov in poslovnih praks znotraj posameznega podjetja v lesni industriji. Še bolj pomembno pa je, da so model delovanja kompetenčnega centra za razvoj kadrov vzpostavili kot osnovo za trajni sistem panožnega usposabljanja. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedal vodja projektne pisarne Lesarskega grozda Bernard Likar. Naslednjo v nizu uspešnih zgodb s pomočjo evropskih sredstev, ki nastajajo s sofinanciranjem Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada, na Valu 202 predstavimo prihodnjo sredo ob 11-ih.
Genevieve Artadi in Louis Cole sta izvenzemeljski duet KNOWER. Pred dobrimi osmimi leti sta se spoznala in odkrila skupno strast do kombiniranja zvokov in ustvarjanja glasbe. Združujeta na videz – oziroma na posluh – nezdružljivo: sir z marmelado, in presenečata z okusom. V Los Angelesu sta doštudirala džez, zdaj ga pretapljata v novi žanr. Quincy Jones je dejal, da boste KNOWER prosili za še. Louis in Genevieve se spominjata koncerta v njegovi dnevni sobi, pisanja za Janet Jackson, govorita pa tudi o simbolu življenja – pici! Intervju je v angleščini, prevodi vas v pisni obliki čakajo na val202.si.
To je zgodba umetnika in filmskega ustvarjalca Johana Lurfa, 35 letnega avstrijskega strukturalista, ki si je za svoj celovečerni prvenec izbral drzno temo 'zvezde filma', in to ne filmske zvezde, temveč zvezde na nočnem neb. Skoraj 10 let je iz 550 filmov izbiral le tiste sekvence, ki prikazujejo nočno zvezdno nebo ... in če njegov zadnji dokumentarni film iščemo v katalogu ali na režiserjevi spletni strani, bomo opazili, da je označen le z malim simbolom zvezdice. Film je brez pravega naslova in brez pravih odgovorov – a s toliko vprašanj, kot je zvezd v vesolju, je zapisal producent Daniel Kasman.
Zase moramo kar najbolje poskrbeti, ko smo še živi, a verjetno se kdo ukvarja tudi z vprašanjem, kako dobro bo zanj poskrbljeno, ko bo prestopil na drugo stran. O tem je razmišljal tudi Vipavec Anton Lavrin, vendar ne o svojem poslednjem domu, ampak o domu svojih staršev in prezgodaj umrlega sina. V Vipavo je tako dal leta 1845 pripeljat kar dva egipčanska sarkofaga, ki so ju odkrili ob vznožju Kefrenove piramide v Gizah.
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Projekt BOBER – Boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve predstavlja nadgraditev sistema za spremljanje in analiziranje stanja okolja v Sloveniji. Gre za velik projekt, ki so ga tudi s sredstvi EU izpeljali na Agenciji RS za okolje. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedal vodja projekta mag. Gregor Sluga.
Mitja Andrejek in Judit Györfi Andrejek sta evangeličanska duhovnika, mož in žena, ki z dvema otrokoma živita in versko delujeta v Križevcih na Goričkem.
Gost spletne rubrike Frekvence X #zManost je ta teden dr. Rajko Muršič, kulturni antropolog in etnolog, ki predava študentom teh področij na ljubljanski Filozofski fakulteti. Trenutno je na službeni pot od Lizbone, Londona do Brightona, od koder se nam tudi oglaša. In ker je danes 31. 10., dan reformacije: kako razmišlja o posameznikovem avtonomnem boju danes? Se danes kot posameznik še lahko postaviš po robu sistemu in zmagaš?
Danes je 28.oktober, dan RTV. Zakaj? Ker je 28.oktobra 1928, pred točno devetdesetimi leti, začel uradno oddajati Radio Ljubljana. Zgodovina našega radia je burna, bogata, pisana, v njej pa si zasluži posebno poglavje tudi naš Val 202, ki je bil znanilec začetka demokratizacije medijev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ker je bil drugačen, živ, sproščen, aktualen, drzen in vsak dan bolj povezan s svojimi poslušalkami in poslušalci.
Zdrav življenjski slog ne pomeni le daljšega in bolj kakovostnega življenja, ampak tudi boljši učni uspeh. Reden tek v gozdu, prosta gibalna igra ali pa brcanje žoge na igrišču ni zgolj »izguba časa« ali »kurjenje kalorij«. Telesna vadba spodbudi sproščanje določenih snovi v možganih, ki okrepijo živčne celice in izboljšajo delovanje možganov. Dodatne ure športne vzgoje ali pa vsakodnevna vadba pa po raziskavah pripomorejo tudi k temu, da otroci bolje berejo, pišejo in računajo. Podobno velja za odrasle. Podrobneje v pogovoru z nevropediatrinjo dr. Tino Bregant.
Ste kdaj pomislili, zakaj se jesensko listje obarva tako pisano in zakaj te mavrične predstave nimamo vse leto? V jutranji mestni kulisi odpadajočega listja in prometa je ozadje za jesenskimi barvami pojasnila Bojana Boh Podgornik, profesorica z Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani.
Slovenski planinski muzej v Mojstrani predstavlja ohranjeno slovensko planinsko dediščino, naravovarstvene vsebine naših gora, evidentira, preučuje ter promovira planinsko dediščino Slovencev doma in po svetu. Tudi s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj se je dolgoletna želja vseh uresničila leta 2010 z odprtjem, a ideje in z njimi številni predmeti so se zbirali že bistveno prej. Več je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem povedala direktorica Irena Lačen Benedičič.
Neveljaven email naslov