Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Idilično mesto Motovun že 21 let gosti filmski festival, ki ga obiščejo tudi največji filmski velikani
Skoraj vsak, ki ga vprašaš, kakšen se mu zdi festival, ti bo povedal, da je poseben in drugačen od drugih. Da ima dušo in naredi poseben vtis nate. S tem se strinja tudi hrvaški kolumnist in novinar Boris Dežulović, ki poudarja, da je kljub vsej tej fami festival res edinstven.
“To je festival brez rdečih preprog, brez zvezd, brez varnostnikov. Festival, na katerem lahko pomembne ljudi iz sveta filma najdeš v kavarni in z njim spiješ pijačo. Lahko se ti zgodi, da se zabavaš na raverski zabavi, potem pa se čez pet minut pogovarjaš s Terryjem Jonesom iz Monthy Phytona. To je Motovun. Ta sproščenost.“
Velike zvezde med množico mladih niso manjkale niti letos. Po nagrado z imenom 50 let sta prišla legendi filma na tem območju – Mustafa Nadarević in Rade Šerbedžija. Posebno nagrado maverick pa je prejel švedski režiser Ruben Östlund, med drugim dobitnik canske zlate palme. “Na velikih festivalih, kot je canski, se vse vrti samo okoli prodajanja svojega filma. Na takšnih manjših pa se filme izključno gleda in socializira. Seveda so mi zato manjši veliko ljubši, saj sem tudi manj živčen.”
Na festivalu je mogoče videti tudi številne umetniške inštalacije. Letos je bil v središču pozornosti svetleči kvadrat. Inštalacija iz istoimenskega filma Rubena Östlunda. Kvadrat primerja s prehodom za pešce, kjer smo z nekaj črtami na cesti dosegli družbeni dogovor, da je to območje, na katerem morajo vozniki paziti na pešce. Tako bi lahko naredili tudi s kvadratom, ko bi nekje na javnem prostoru označili prostor, kjer bi ljudje skrbeli drug za drugega.
“Ljudi je treba na te vrednote ves čas opozarjati. Zato ne verjamem, da bi lahko dosegli utopijo, da bi nekoč kvadrat lahko postal ves svet, in tam tudi ostali. Zato ker nas ta neenakost, da ne znamo ravnati drug z drugim, ves čas preganja. Neprestano se moramo boriti za kulturo, da bi dobro skrbeli drug za drugega. Zato kvadrat nikakor ne sme biti političen. Ne desni ne levi. Oboji namreč uporabljajo argument, da ko bodo oni zmagali, bomo dosegli utopijo, to pa seveda ni res. Zato je ohranitev boja za prijaznost drug do drugega – ključna.”
Idilično mesto Motovun že 21 let gosti filmski festival, ki ga obiščejo tudi največji filmski velikani
Skoraj vsak, ki ga vprašaš, kakšen se mu zdi festival, ti bo povedal, da je poseben in drugačen od drugih. Da ima dušo in naredi poseben vtis nate. S tem se strinja tudi hrvaški kolumnist in novinar Boris Dežulović, ki poudarja, da je kljub vsej tej fami festival res edinstven.
“To je festival brez rdečih preprog, brez zvezd, brez varnostnikov. Festival, na katerem lahko pomembne ljudi iz sveta filma najdeš v kavarni in z njim spiješ pijačo. Lahko se ti zgodi, da se zabavaš na raverski zabavi, potem pa se čez pet minut pogovarjaš s Terryjem Jonesom iz Monthy Phytona. To je Motovun. Ta sproščenost.“
Velike zvezde med množico mladih niso manjkale niti letos. Po nagrado z imenom 50 let sta prišla legendi filma na tem območju – Mustafa Nadarević in Rade Šerbedžija. Posebno nagrado maverick pa je prejel švedski režiser Ruben Östlund, med drugim dobitnik canske zlate palme. “Na velikih festivalih, kot je canski, se vse vrti samo okoli prodajanja svojega filma. Na takšnih manjših pa se filme izključno gleda in socializira. Seveda so mi zato manjši veliko ljubši, saj sem tudi manj živčen.”
Na festivalu je mogoče videti tudi številne umetniške inštalacije. Letos je bil v središču pozornosti svetleči kvadrat. Inštalacija iz istoimenskega filma Rubena Östlunda. Kvadrat primerja s prehodom za pešce, kjer smo z nekaj črtami na cesti dosegli družbeni dogovor, da je to območje, na katerem morajo vozniki paziti na pešce. Tako bi lahko naredili tudi s kvadratom, ko bi nekje na javnem prostoru označili prostor, kjer bi ljudje skrbeli drug za drugega.
“Ljudi je treba na te vrednote ves čas opozarjati. Zato ne verjamem, da bi lahko dosegli utopijo, da bi nekoč kvadrat lahko postal ves svet, in tam tudi ostali. Zato ker nas ta neenakost, da ne znamo ravnati drug z drugim, ves čas preganja. Neprestano se moramo boriti za kulturo, da bi dobro skrbeli drug za drugega. Zato kvadrat nikakor ne sme biti političen. Ne desni ne levi. Oboji namreč uporabljajo argument, da ko bodo oni zmagali, bomo dosegli utopijo, to pa seveda ni res. Zato je ohranitev boja za prijaznost drug do drugega – ključna.”
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Mihi je s poslušalci iskal odgovor na vprašanje kdo je butl in kako lahko butlu pravzaprav lahko še rečemo na lepši način.
Vas živcirajo avtomatski odzivniki? Ste že kdaj bili 17. v čakalni vrsti? Kako bi bilo, če bi telefonski odzivniki govorili resnico? Z Mihijem v jutranjih nebulozah!
V peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu si lahko še vse do 5. aprila ogledate razstavo fotografij, opremljenih z zgodbami o nekdanjem življenju na Ljubljanskem gradu: Mama, a bomo zdaj graščaki? Gre za pripovedi nekdanjih stanovalcev, ki so bili po večini takrat otroci, zato ne preveč grajsko življenje včasih opisujejo lepše, kot je bilo verjetno v resnici.
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
Mihi je v torkovem jutru spraševal, kdo je boljši voznik - moški ali ženske?
Aleš Smrekar in Igor Tominec sta se vrnila s SP v alpskem smučanju. Kako je potekalo njuno delo, kako se dopolnjujeta, kako sta se pogovarjala s Tino Maze?
Mihi je v jutranjih nebulozah poslušalce spraševal, na kakšno glasbo žurajo na pustnih karnevalih.
V jutranjih nebulozah se je Mihi spraševal, kdo je dobri sosed? Oziroma, kaj definira dobrega soseda?
Potovanje skozi čas od nekdaj prevzema človeško domišljijo, a kljub številnim, manj ali bolj posrečenim poskusom, ta podvig še nikomur ni uspel. Lahko pa v prihodnost pošiljamo sporočila in predmete. Za to ne potrebujemo zapletene tehnologije in fizikalnih izračunov, temveč le časovno kapsulo, kakršno so nedavno odkrili v Kopru. Stara je 108 let, v zid stare meščanske hiše jo je vgradil Josip Ahtik. A ni edini, ki je uporabil tovrstno komuniciranje. Med koprskimi zidovi lahko odkrijemo marsikaj. Več o tem Matej Rodela.
Starejši in ljudje s spominom vedo povedati, da je zima vsako leto. Zakaj potem taka panika, ko pade sneg?
V jutranjih nebulozah je Mihi spraševal, kakšni so kriteriji, da nekomu za nekaj postanemo nevoščljivi oziroma "fouš". Slišali smo tudi himno foušiji.
Neveljaven email naslov