Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.
Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?
“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”
Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.
“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”
Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?
“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.
Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?
“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”
Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.
“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”
Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?
“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”
Več kot 180 osnovno in srednješolcev ta teden obiskuje poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko, ki ponuja 17 delavnic iz različnih področij za mlade tehnološke navdušence.
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Skupaj z anketiranci definiramo tri stvari oziroma pojave, ki se začnejo na črko k: kohezijska politika, konsolidacija in KKK.
Jessie Ware - Midnight Foster The People - I Love My Friends Future Islands Feat. Debbie Harry - Shadows Royal Blood - I Only Lie When I Love You Pvris - What's Wrong Haim - Ready For You Phoenix - Goodbye Soleil Cold War Kids Feat. Bishop Briggs - So Tied Up London Grammar - Non Believer Jaymes Young - Don't You Know Washed Out - Hard To Say Goodbye Wolf Alice - Don't Delete The Kisses Los Campesinos! - Renato Dall'ara Fickle Friends - Glue Vance Joy - Lay It On Me Everything Everything - Desire Childhood - Californian Light Vérité - When You're Gone Sigrid - Plot Twist Oh Wonder - Heart Strings Jorja Smith - Teenage Fantasy Grace Mitchell - Come Back For You
Kislih kumar bo kmalu konec in s tem tudi predvajanja letošnjih poletnih spotov na Valu 202. Junija sta se Katja Černela in Igorjem Velšetom zelo zabavala pri snemanju besedil. Brez iskanja pravega ambienta, kreativnega preizušanja in veliko smeha seveda ni mogoče najti pravega vzdušja, ki smo si ga zamislili. Njima gre to zelo dobro, poslušajte in se smejte!
Anže Langus Petrović – Dagi je basist, ki je od nekdaj želel biti v ozadju. Zdaj je napočil čas, da stopi v ospredje.
Ženska z iskrami v očeh. To je Dragica Trobec Zadnik. Čeprav se je pred kratkim upokojila, se še vedno rada oglasi v Mestnem muzeju v Ljubljani, saj jo tam čakajo njene velike ljubezni, njeni moški, kot pravi: Rihard Jakopič, Ivan Cankar, Oton Župančič … Ker je poleti čas, ko sprašujemo, katero knjigo nam priporočate za počitniško branje, je Tatjana Pirc to vprašala tudi Dragico Trobec Zadnik.
Rubrika Ljudje definirajo stvari … in ljudi. V njej ugotavljamo, ali je mogoče z glasom ljudstva to ali ono reč definirati čim enostavneje. Torej: kdo ali kaj je hipster?
Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo izurjenosti tako posadke helikopterja kot tudi reševalcev, saj se nesreče pogosto dogajajo v slabem vremenu in na težko dostopnih predelih, kar še dodatno otežuje reševanje. Število reševanj se je julija v primerjavi z istim mesecem lani povečalo s 54 na 97, junija so uspešno prvič pripeljali inkubator in do danes izvedli sedem prevozov inkubatorja. Aktivno so sodelovali tudi pri gašenju požarov in na pogorišča odvrgli približno 450.000 litrov vode.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, največji regionalni arhiv v Sloveniji, bo naslednje leto slavil stodvajseto obletnico. V času, ko je v Ljubljani županoval Ivan Hribar, leta 1898, je pesnik in teolog Anton Aškerc nastopil službo mestnega arhivarja. Zgodovinski arhiv Ljubljana zato krasi spominska plošča, na kateri je zapisana Aškerčeva misel o arhivu: “Vsa lokalna zgodovina …, se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv”. Direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana je magister Mitja Sadek, ki je zgodovinar, profesor latinščine, vodil je arhiv Dolenjske in Bele krajine, bil je tudi pedagog na različnih srednjih šolah. Gospod Sadek pravi, da se je treba vsakega dela lotiti s predanostjo
Trajektna štorija, ki je razvnela forumske pametnjakoviče. Starši so se vkrcali na trajekt, deklico pa pustili na obali. Posadka v Splitu ni hotela ustaviti plovila. Forumskim materam se to nikoli ne bi zgodilo, če bi se že, pa bi skočile v vodo in odplavale na obalo!
Festivalsko dogajanje na sotočju Soče in Tolminke se nadaljuje s sedmo izvedbo festivala Punk Rock Holiday. Od ponedeljka pa vse do jutri zvečer se bo na dveh odrih predstavilo skoraj 60 izvajalcev. Festival si sicer organizatorji, ki imajo pod okriljem tudi Metaldays, Overjam Reggae festival prihodnji teden in Motör City konec avgusta, želijo obdržati butičen. 5.000 obiskovalcev tako ostaja največje število. Med njimi je več kot 90 odstotkov tujcev, skoraj polovica prihaja iz Nemčije. Punk počitnice je obiskala tudi Mariša Bizjak.
Dijana Davtian, Rusinja armenskih korenin, že skoraj pet let živi v Sloveniji, končuje študij, zaradi katerega je prišla v Ljubljano, pred kratkim se je zaposlila, v Sloveniji se počuti odlično in varno. Tako varno, da celo svojega kolesa, s katerim se vozi po mestu, še ni nikoli zaklenila.
Zveza tabornikov Slovenije je na idiličnem prostoru ob velenjskem jezeru pripravila vseslovenski tabor Zlet, ki je v vseh pogledih rekorden. Okrog 1000 mladih je starih med 13 in 18 let, do 10. avgusta pa bodo lahko izbirali kar med 300 delavnicami.
Peter Florjančič je 98-letni blejski izumitelj, ki je patentiral več kot 400 izumov – med njimi plastično zadrgo, okvirček za diapozitive in izboljšani stroj za brizganje plastike. Najbolj ponosen pa še danes ostaja na dosežke v parfumski industriji. Za popolni nanos parfuma se lahko zahvalite njegovemu razpršilcu! Z razburljivo življenjsko zgodbo, ki vključuje drzen pobeg in uprizoritev lastne smrti ter z izumiteljsko in podjetniško žilico je Peter Florjančič navdušil tudi veliko mlajšega študenta strojništva Jureta Miklavčiča. Ta je leta 2014 izumil pasivni preklopni ventil oziroma sistem varčevanja z vodo. Zanj je prejel nagrado TESSI.
Valerija je ženska, ki ve, kaj hoče. Je izmišljen radijski lik, njeno osebnost gradimo do petka, vsak dan z dvema različnima improvizatorjema. Zadnji del zgodbe sta oblikovala Boštjan Gorenc - Pižama in Lucija Čirović
Neveljaven email naslov