Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Znanstvene raziskave predvidevajo, da bo nadaljnje taljenje arktičnega ledu v prihodnjih desetletjih opazno vplivalo na vreme v nekaterih delih Evrope
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven. Po drugi strani najnovejše znanstvene študije potrjujejo, da se svetovna gladina morja dviguje vse hitreje. Če se je v prvi polovici 20ega stoletja zviševala za 1.4 milimetra na leto, se je ta številka od 90. let naprej podvojila, v zadnjih letih pa več kot potrojila.
Vir: sites.uci.edu/zlabe/arctic-sea-ice-volumethickness/
Taljenje ledu naj bi bilo neposredno povezano z vse bolj pogostimi obdobji ekstremnega vremena, kakršno je na primer tudi vročinsko obdobje, ki trenutno vztraja v vaši državi. Prav taljenje ledu naj bi prispevalo k temu, da bodo tovrstna obdobja vztrajala še dlje, na neki način naj bi blokiralo tradicionalne vremenske vzorce. Z nadaljnjim taljenjem ledu naj bi se tovrstno ekstremno vreme v Evropi in Severni Ameriki le še krepilo. – Zack Labe
Vsako desetletje naj bi se površina ledu na severnem polu skrčila za približno 13 odstotkov. “A kar opažamo zdaj in to je novo, pa je, da se je v zadnjih letih opazno zmanjšanje količine ledu razširilo kar na vse leto, tako so tudi sicer obilni letni maksimumi vse nižji in manjši,” pojasnjuje Labe. “Naši ekipi je z modeliranjem uspelo dokazati, da sta se tudi prostornina ledu in njegova debelina drastično zmanjšala. Debelina ledu se je v povprečju prepolovila, ponekod je manjša za 65 odstotkov!” V normalnih okoliščinah bi led s svojo debelino preprečil toploti iz morja, da bi pobegnila v zrak. S stanjšanjem ledene ploskve pa toploti uspeva, da se prebije skozi led in to ima vpliv na vreme.
Kot opozarja Labe, so glavni vzrok za taljenje ledu na svetu podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek. Arktika se topi več kot dvakrat hitreje kot preostali svet. Led zaradi svoje barve odbije precejšen del sončnega sevanja nazaj v vesolje. Če pa se stali in ga nadomestijo temne in odprte površine morja, se sončna svetloba absorbira v morju in sprošča v atmosfero. Gre za zanko, po kateri je taljenje ledu vse hitrejše. Bolj ko se led topi, bolj se morje segreva in led se še bolj topi.
Še vedno imamo čas, da sprejmemo pomembne odločitve pri naslavljanju podnebnih sprememb, a to moramo storiti kmalu in ne prepozno.
Pogovor v angleščini
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Znanstvene raziskave predvidevajo, da bo nadaljnje taljenje arktičnega ledu v prihodnjih desetletjih opazno vplivalo na vreme v nekaterih delih Evrope
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven. Po drugi strani najnovejše znanstvene študije potrjujejo, da se svetovna gladina morja dviguje vse hitreje. Če se je v prvi polovici 20ega stoletja zviševala za 1.4 milimetra na leto, se je ta številka od 90. let naprej podvojila, v zadnjih letih pa več kot potrojila.
Vir: sites.uci.edu/zlabe/arctic-sea-ice-volumethickness/
Taljenje ledu naj bi bilo neposredno povezano z vse bolj pogostimi obdobji ekstremnega vremena, kakršno je na primer tudi vročinsko obdobje, ki trenutno vztraja v vaši državi. Prav taljenje ledu naj bi prispevalo k temu, da bodo tovrstna obdobja vztrajala še dlje, na neki način naj bi blokiralo tradicionalne vremenske vzorce. Z nadaljnjim taljenjem ledu naj bi se tovrstno ekstremno vreme v Evropi in Severni Ameriki le še krepilo. – Zack Labe
Vsako desetletje naj bi se površina ledu na severnem polu skrčila za približno 13 odstotkov. “A kar opažamo zdaj in to je novo, pa je, da se je v zadnjih letih opazno zmanjšanje količine ledu razširilo kar na vse leto, tako so tudi sicer obilni letni maksimumi vse nižji in manjši,” pojasnjuje Labe. “Naši ekipi je z modeliranjem uspelo dokazati, da sta se tudi prostornina ledu in njegova debelina drastično zmanjšala. Debelina ledu se je v povprečju prepolovila, ponekod je manjša za 65 odstotkov!” V normalnih okoliščinah bi led s svojo debelino preprečil toploti iz morja, da bi pobegnila v zrak. S stanjšanjem ledene ploskve pa toploti uspeva, da se prebije skozi led in to ima vpliv na vreme.
Kot opozarja Labe, so glavni vzrok za taljenje ledu na svetu podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek. Arktika se topi več kot dvakrat hitreje kot preostali svet. Led zaradi svoje barve odbije precejšen del sončnega sevanja nazaj v vesolje. Če pa se stali in ga nadomestijo temne in odprte površine morja, se sončna svetloba absorbira v morju in sprošča v atmosfero. Gre za zanko, po kateri je taljenje ledu vse hitrejše. Bolj ko se led topi, bolj se morje segreva in led se še bolj topi.
Še vedno imamo čas, da sprejmemo pomembne odločitve pri naslavljanju podnebnih sprememb, a to moramo storiti kmalu in ne prepozno.
Pogovor v angleščini
Zakaj sta spolno nadlegovanje in nasilje še vedno tabu, zakaj prekiniti molk in kako zaščititi žrtve? Gosta podkasta sta Mojca Lukan in Andraž Kos, ki pravi, da odurnost spolnega nasilja žal (še) ni samoumevna
Matej Bradaškja se je v zadnjih letih posvetil alpinističnemu, ekstremnemu smučanju, za kar so pomembne dobre osnove, ki jih je v otroških letih pilil na urejenih progah. Za seboj ima več sto spustov z vrhov v Sloveniji in tujini, med drugim je bil tudi član 13-dnevne odprave Ivice Kostelića v osrčje Islandije spomladi 2019, o kateri so posneli polurni dokumentarni film Skiing the fire ring. V pogovoru več pove o čarih zimskih vzponov, pripravah in previdnosti ter na drugi strani tudi o tveganju v nevarnih razmerah.
V relativno mirni soseski Aten Nea Smirni so policisti v nedeljo nadzirali in preverjali upoštevanje ukrepov proti širjenju novega koronavirusa. Tako so po poročanju številnih prič in medijev pristopili tudi do družin, ki so se na kratko ustavili in hoteli na klopeh odpočiti. Policisti so jih zaradi tega želeli kaznovati z denarno kaznijo, s čimer se prisotni niso strinjali. Pri tem so jih podprli tudi mimoidoči ter se zapletli v spor s policisti, ki so zaradi tega poklicali okrepitve. Naenkrat so mlajšega moškega, ki se je zapletel v verbalni spor s policisti, slednji začeli s palicami brutalno pretepati. Kmalu je po družabnih omrežjih zaokrožil video in še isti dan se je mobilizirala množica ljudi v podporo pretepenemu.
S prvimi toplimi spomladanskimi deževnim nočmi, kmalu po sončnem zahodu, postanejo aktivne tudi dvoživke, ki se iz gozdov, kjer prezimujejo, selijo na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem pa prečkajo tudi ceste in ker je smrtnost dvoživk na cestah eden izmed poglavitnih dejavnikov ogrožanja njihovih vrst, pri nas že vrsto let poteka prenašanje teh čez cesto. Leta 2019 se je začel tudi mednarodni LIFE projekt AMPHICON. Glavni namen le-tega je ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov. V Centru za kartografijo favne in flore pa so vzpostavili informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije, katerega namen je povezati ljudi, ki se pri nas ukvarjajo z varstvom dvoživk.
Kakšen mesec pred velikonočnimi prazniki, ki so za turistične delavce prvi predsezonski izziv in eden od pokazateljev, kako uspešna bo celotna sezona, smo v Portorožu preverjali, kako so v teh negotovih razmerah na prvi naval gostov pripravljeni na Obali.
Odgovori: Planica, OI Soči in sprint, športnica, ki smo jo iskali, pa je smučarska tekačica Vesna Fabjan.
Tokrat o poslovni praksi portala mojeznanje.si. Več uporabnikov je preizkusilo njihovo 15-dnevno brezplačno preizkusno obdobje, ki so ga pozabili prekiniti. S tem so samodejno postali celoletni naročniki, kar jih je stalo skoraj 240 evrov. V podjetju pravijo, da so splošni pogoji jasni, uporabniki pa menijo, da gre za zavajajočo prakso spretnega skrivanja pogojev.
Gimnazijska dijaka Aja Vrenjak in Matic Gosak pravita, da sta naveličana šole na daljavo, jezi ju odsotnost dialoga in pojasnil odločevalcev. Spregledani so in ne(u)slišani, kot bi sredi polja kričali v veter.
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Tri vprašanja, trije odgovori, en športnik, ki povezuje vse tri. Iskali in gostili smo Žana Koširja.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se ta konec tedna končuje v Cortini d'Ampezzo, je zdravnik slovenske reprezentance dr. Matjaž Turel, sicer vodja bolnišničnega oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Turel se je v zadnjem letu veliko ukvarjal z raziskovanjem značilnosti in posledic bolezni Covid-19 in pripravil tudi nekaj spletnih predavanj za širšo javnost na to temo. V pogovoru z Igorjem Tomincem je spregovoril o prvenstvu po zdravstveni plati, o posledicah bolezni za športnike in o perspektivah športnih prireditev v letošnjem letu, ki bo očitno še naprej precej zaznamovano s koronavirusom.
Epidemija in ukrepi proti njej so vplivali na številna področja našega življenja, tudi na naše prehranjevalne navade. Inštitut za nutricionistiko je po prvi raziskavi vpliva prvega vala ta teden objavil rezultate raziskave o vplivu drugega vala na naše prehranjevalne navade. Zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemije se je zmanjšala, kako pa je to vplivalo na naš odnos do hrane? Gorazd Rečnik je na Inštitut za nutricionistiko poklical doktorico Anito Kušar.
Tri vprašanja, trije odgovori, en športnik, ki povezuje vse tri. Iskali in gostili smo Filipa Flisarja.
Letošnji pust se je preselil na splet in tam je po 30. letih našel svoj prostor tudi Fašenk v Lotmerki. Turistično društvo Ljutomer, ki je vsa tri desetletja skrbelo za izvedbo pustnega rajanja na ljutomerskem Glavnem trgu, pa je tudi letos razpisalo nagrade za najlepšo otroško, najboljšo odraslo in najizvirnejšo skupinsko masko. Ker je nedeljska povorka odpadla, bo komisija pregledala in ocenila poslane fotografije, ki jih lahko maškare pošiljajo še do polnoči, najboljši bodo prejeli praktične nagrade. Vsi pa upajo, da bodo že prihodnje leto lahko zimo preganjali spet kar sredi Ljutomera.
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Nekje piše, da Josipa Lisac ni kot drugi. Zapis se nadaljuje, da je ena izmed redkih umetnic med umetniki, ki je sposobna, da je v svoji kakovosti vsakič drugačna. Pri svojem občinstvu vsakič uspe izzvati močno radovednost. Vsestranska umetnica, ki bi jo mnogi označili za ekstravagantno, čeprav sama to zavrača, je ena izmed najbolj spoštovanih pevk na Hrvaškem. V svoji 54-letni karieri pa je nastopala že povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je ni treba prav posebej predstavljati. Na svoj rojstni dan, 14. februarja, bo Josipa Lisac nastopala na virtualnem koncertu. Tako se ji bo na nek način uresničila želja o teleportaciji. Očitno je res vizionarka.
Ob koncu leta 2020 smo vas na Valu 202 prek družabnih omrežij pozivali, da nam v "ne ravno dobrem letu" vseeno poveste kako #dobrozgodbo. No, in tale zgodba je pravzaprav od takrat. Nastala je na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, čisto malo pa je (vsaj v njen začetek) vključen tudi Val 202.
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Emkej je v svoje priporočilo je združil tri predloge. Hip hop glasbenik, ustanovitelj Wudisban Records, član mariborskega kolektiva Tekochee Kru, bo 11. februarja izdal svoj novi samostojni album Veš kaj bi ti mogo.
Neveljaven email naslov