Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Znanstvene raziskave predvidevajo, da bo nadaljnje taljenje arktičnega ledu v prihodnjih desetletjih opazno vplivalo na vreme v nekaterih delih Evrope
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven. Po drugi strani najnovejše znanstvene študije potrjujejo, da se svetovna gladina morja dviguje vse hitreje. Če se je v prvi polovici 20ega stoletja zviševala za 1.4 milimetra na leto, se je ta številka od 90. let naprej podvojila, v zadnjih letih pa več kot potrojila.
Vir: sites.uci.edu/zlabe/arctic-sea-ice-volumethickness/
Taljenje ledu naj bi bilo neposredno povezano z vse bolj pogostimi obdobji ekstremnega vremena, kakršno je na primer tudi vročinsko obdobje, ki trenutno vztraja v vaši državi. Prav taljenje ledu naj bi prispevalo k temu, da bodo tovrstna obdobja vztrajala še dlje, na neki način naj bi blokiralo tradicionalne vremenske vzorce. Z nadaljnjim taljenjem ledu naj bi se tovrstno ekstremno vreme v Evropi in Severni Ameriki le še krepilo. – Zack Labe
Vsako desetletje naj bi se površina ledu na severnem polu skrčila za približno 13 odstotkov. “A kar opažamo zdaj in to je novo, pa je, da se je v zadnjih letih opazno zmanjšanje količine ledu razširilo kar na vse leto, tako so tudi sicer obilni letni maksimumi vse nižji in manjši,” pojasnjuje Labe. “Naši ekipi je z modeliranjem uspelo dokazati, da sta se tudi prostornina ledu in njegova debelina drastično zmanjšala. Debelina ledu se je v povprečju prepolovila, ponekod je manjša za 65 odstotkov!” V normalnih okoliščinah bi led s svojo debelino preprečil toploti iz morja, da bi pobegnila v zrak. S stanjšanjem ledene ploskve pa toploti uspeva, da se prebije skozi led in to ima vpliv na vreme.
Kot opozarja Labe, so glavni vzrok za taljenje ledu na svetu podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek. Arktika se topi več kot dvakrat hitreje kot preostali svet. Led zaradi svoje barve odbije precejšen del sončnega sevanja nazaj v vesolje. Če pa se stali in ga nadomestijo temne in odprte površine morja, se sončna svetloba absorbira v morju in sprošča v atmosfero. Gre za zanko, po kateri je taljenje ledu vse hitrejše. Bolj ko se led topi, bolj se morje segreva in led se še bolj topi.
Še vedno imamo čas, da sprejmemo pomembne odločitve pri naslavljanju podnebnih sprememb, a to moramo storiti kmalu in ne prepozno.
Pogovor v angleščini
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Znanstvene raziskave predvidevajo, da bo nadaljnje taljenje arktičnega ledu v prihodnjih desetletjih opazno vplivalo na vreme v nekaterih delih Evrope
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven. Po drugi strani najnovejše znanstvene študije potrjujejo, da se svetovna gladina morja dviguje vse hitreje. Če se je v prvi polovici 20ega stoletja zviševala za 1.4 milimetra na leto, se je ta številka od 90. let naprej podvojila, v zadnjih letih pa več kot potrojila.
Vir: sites.uci.edu/zlabe/arctic-sea-ice-volumethickness/
Taljenje ledu naj bi bilo neposredno povezano z vse bolj pogostimi obdobji ekstremnega vremena, kakršno je na primer tudi vročinsko obdobje, ki trenutno vztraja v vaši državi. Prav taljenje ledu naj bi prispevalo k temu, da bodo tovrstna obdobja vztrajala še dlje, na neki način naj bi blokiralo tradicionalne vremenske vzorce. Z nadaljnjim taljenjem ledu naj bi se tovrstno ekstremno vreme v Evropi in Severni Ameriki le še krepilo. – Zack Labe
Vsako desetletje naj bi se površina ledu na severnem polu skrčila za približno 13 odstotkov. “A kar opažamo zdaj in to je novo, pa je, da se je v zadnjih letih opazno zmanjšanje količine ledu razširilo kar na vse leto, tako so tudi sicer obilni letni maksimumi vse nižji in manjši,” pojasnjuje Labe. “Naši ekipi je z modeliranjem uspelo dokazati, da sta se tudi prostornina ledu in njegova debelina drastično zmanjšala. Debelina ledu se je v povprečju prepolovila, ponekod je manjša za 65 odstotkov!” V normalnih okoliščinah bi led s svojo debelino preprečil toploti iz morja, da bi pobegnila v zrak. S stanjšanjem ledene ploskve pa toploti uspeva, da se prebije skozi led in to ima vpliv na vreme.
Kot opozarja Labe, so glavni vzrok za taljenje ledu na svetu podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek. Arktika se topi več kot dvakrat hitreje kot preostali svet. Led zaradi svoje barve odbije precejšen del sončnega sevanja nazaj v vesolje. Če pa se stali in ga nadomestijo temne in odprte površine morja, se sončna svetloba absorbira v morju in sprošča v atmosfero. Gre za zanko, po kateri je taljenje ledu vse hitrejše. Bolj ko se led topi, bolj se morje segreva in led se še bolj topi.
Še vedno imamo čas, da sprejmemo pomembne odločitve pri naslavljanju podnebnih sprememb, a to moramo storiti kmalu in ne prepozno.
Pogovor v angleščini
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so sredi tedna podelili letošnje stanovske Jesenkove nagrade, ki so namenjene dosežkom na področju ved o življenju in se imenujejo po botaniku in enem od prvih profesorjev biologije na ljubljanski univerzi Franu Jesenku. Letos je šla nagrada za življenjsko delo v roke profesorici Ines Mandić Mulec, predstojnici katedre za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti, ki je ena najbolj uveljavljenih slovenskih raziskovalk na področju mikrobiologije.
Veliko ljudi najbrž ne ve, da so zlate ribice pravzaprav krapi, največkrat ne posebno lepe sivo zelene barve. Zlato rumeni primerki so posledica mutacije. Zaradi barve so jih nekoč v naravnih ribnikih lovili kitajski menihi ter jih shranjevali v ribnike upanja. Iz Kitajske so jih prinesli na Japonsko, tam pa so se z njimi ukvarjali samuraji. Pred več kot 400 leti so prišle na Portugalsko in se kot precej invazivna tujerodna vrsta razširili po vsej Evropi. Pa ne le po akvarijih, zlate ribice so se znašle tudi v kalih in ribnikih v naravnem okolju, v katerih izpodrivajo avtohtone vrste. Iz okolja jih odstranjuje veterinar Peter Maričić in ob pomoči trgovin za male živali poskrbi, da jih posvojijo novi lastniki. Novo bivališče je ob njegovi pomoči našlo že vsaj 1500 ribic. Peter Maričić se ukvarja tudi z ribniki z akvaponiko, ki jih postavlja v izobraževalne in zdravstvene ustanove ter vanje naseli v naravi ulovljene zlate ribice. Eden takih ribnikov je tudi v gradbeni jami, deponiji ministrstva za pravosodje med Dunajsko in Bežigrajskim dvorom v Ljubljani. Tega je v sodelovanju z veterinarjem Petrom Maričićem, društvom ProstoRož, postavilo društvo Trajna in ga poimenovalo Ribnik želja.
V prvih 150-ih letih delovanja idrijskega rudnika so cinabaritno rudo, iz katere so pridobivali živo srebro, žgali kar na odprtih ognjiščih v okoliških gozdovih. Doslej so v okolici Idrije odkrili in preučili 27 tovrstnih starih žgalnic. Predvidevajo, da jih je bilo še veliko več. Raziskave letos pospešeno nadaljujejo v okviru projekta "Odkrijmo žgalnice".
Potem ko so znanstveniki sredi septembra sporočili, da so v oblakih nad površjem planeta Venera odkrili plin fosfin, smo za razlago odkritja in njegovo širšo umestitev prosili dr. Ceneta Gostinčarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kot trdijo znanstveniki, bi lahko odkritje dokazovalo, da na Zemlji najbližjem planetu obstajajo mikrobi, torej življenje v najbolj enostavni obliki, Gostinčar pa svari pred preuranjenim navdušenjem. "Odkritje je zelo zanimivo, a ga je treba jemati z rezervo. Preden bomo namreč ugotovili njegovo morebitno prelomnost, bomo morali dobiti še kar nekaj podatkov."
Novi spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu so ponovno opozorili na enega najdlje trajajočih zamrznjenih konfliktov na svetu. Najhujši boji po letu 1994, ko sta strani dosegli sporazum o prekinitvi ognja v tej sporni regiji, kjer je večina prebivalcev armenske narodnosti, leži pa na ozemlju Azerbajdžana, razkrivajo tudi ambicije velikih sil v regiji, predvsem Turčije in Rusije. O nevarnosti širjenja konflikta in interesih, ki stojijo za začetkom novih spopadov, govorimo z obramboslovcem dr. Rokom Zupančičem (FDV) in Mihom Lamprehtom, našim nekdanjim dopisnikom iz Rusije.
Slovenija je bogatejša za novo olimpijsko zlato, tokrat v matematiki. Luka Horjak je dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ki bo z jutrišnjim dnem nadaljeval študij na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Med 616 tekmovalci iz 105 držav je osvojil 22. mesto in Slovenijo obogatil za prvo zlato medaljo na tem področju. Medalji sta prejela tudi Lovro Drofenik (srebrno) in Job Petrovčič (bronasto).
Že deset let je vsako četrtkovo popoldne na TV Slovenija namenjeno znanosti. Za to skrbijo ustvarjalci oddaje Ugriznimo znanost, ki z različnimi znanstveniki in strokovnjaki poskušajo na razumljiv, sproščen in duhovit način razložiti vse tisto, kar se včasih zdi nemogoče. Čeprav je v desetih letih na področju znanosti in poročanja o njej prišlo do velikih sprememb, največji izziv pri nastajanju te oddaje ostaja enak - kako določeno temo predstaviti poljudno in atraktivno.
Finale dobrodelne dražbe ob 10. obletnici projekta Botrstvo in ob izjemnem uspehu slovenskega kolesarstva na dirki po Franciji. Zmagovalec dražbe je Samo, ki je ponudil 45.000 evrov. Njegov tekmec v finalu Danilo pa je dodal 2.009 evrov, kar pomeni, da se je izjemen teden za slovenski šport končal z izjemnim zneskom. Tudi tokrat je bil na voljo ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa, sredstva pa, tako kot doslej, namenjamo tistim, ki svojih talentov brez podpore ne bi mogli razviti, ki potrebujejo pomoč, da bo njihov talent lahko dobil krila in priložnost, da ga bo sploh kdo lahko prepoznal.
Leta 1970 se je zgodil eden izmed največjih razpadov v zgodovini popularne glasbe. Zaključila se je zgodba benda, ki ni spremenil le glasbe, temveč celotno podobo (pop) kulture tistega časa. Skupina je vplivala na razvoj glasbene industrije, umetnosti, mode, britanske identitete, predvsem pa na ideje, mišljenje in družbena gibanja. Lahko bi se reklo, da so The Beatles orkestrirali družbene spremembe, ki so presegale meje Velike Britanije. O vsestranski zapuščini skupine smo se pogovarjali s profesorjem popularne glasbe na FDV-ju, sociologom in glasbenikom dr. Gregorjem Tomcem.
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadarkoli v zgodovini Slovenije," opozarja Gregor Starc s Fakultete za šport. Če se marčevski scenarij ponovi, bomo to generacijo otrok lahko poimenovali koronaotroci, saj bodo celo življenje nosili posledice, ki so jih uvedli odrasli.
Eden od paradnih konjev, ki ga že več četrt stoletja poganja Jure Longyka, so tudi naši in seveda vaši Izštekani, ki so v tem času gostili številne, če ne prav vse domače glasbenike. Kako izštekana glasbena oddaja od povabila do izvedbe nastaja, je v zakulisju preverila tudi naša ekipa, ko je na oder stopila skupina Manouche.
V petek se je končalo jesensko izpitno obdobje. Študijsko leto, ki se počasi poslavlja, je v študijski proces prineslo veliko novosti, med drugim tudi izpite na daljavo. Kako so takšni izpiti potekali in kakšno opremo so študenti potrebovali? Kje je lažje goljufati, pri izpitih na daljavo ali pri tistih, ko je v predavalnici poleg študenta še 50 drugih sošolcev? Svoje izkušnje o izpitih v letu 2020 bodo delili študenti štirih fakultet.
Kolesarska dirka po Franciji ni le športni dogodek, ima tudi veliko gospodarsko in politično odmevnost. O tem smo se lahko prepričali tudi na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani. Z veleposlanico Florence Ferrari o tem, kam sega njeni prvi spomini na Tour, o francoskem spremljanju dirke, tudi med tistimi, ki so manj športno navdušeni. Pogovorimo se tudi o boju različnih krajev, ki si prizadevajo, da bi se karavana ustavila pri njih, ter o skrivnosti uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja.
Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.
V začetku aprila je minilo 30 let odkar je Radio Gaga postal parodična in satirična radijska stalnica Prvega programa Radia Slovenije. V njej vodja ekipe Sašo Hribar s številnimi imitatorji znanih osebnosti iz političnega in javnega življenja predeluje aktualno dogajanje v slovenski družbi in politiki ter s svojimi komentarji nastavlja ogledalo sedanjosti. Kako oddaja, ki je sprva trajala kar osem ur, se kasneje skrajšala na dve in kasneje na uro in pol, nastaja, je v en petek preverila tudi ekipa Vala 202.
Nocoj se s podelitvijo Zlatih beneških levov zaključuje 77. Beneški filmski festival. Zadnjo besedo bo imela predsednica žirije, avstralska filmska igralka Cate Blanchet. Seveda bo nagrad veliko več, a Zlati beneški lev je nagrada, ki šteje.
Neveljaven email naslov