Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadarkoli v zgodovini Slovenije," opozarja Gregor Starc s Fakultete za šport. Če se marčevski scenarij ponovi, bomo to generacijo otrok lahko poimenovali koronaotroci, saj bodo celo življenje nosili posledice, ki so jih uvedli odrasli.
To bodo "koronageneracije" otrok z velikimi zdravstvenimi težavami, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli
Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport je že junija v Botrstvu opozarjal na neenakosti v družbi, ki se kažejo še posebej pri razvoju otrok. Takrat so namreč v osnovnih šolah v okviru testiranja za športnovzgojni karton testirali več kot 20.000 šolarjev. Pravi, da si današnjega scenarija niso predstavljali niti v najhujši nočni mori.
"Upad v gibalnosti se ni zgodil samo pri manjšini. Upad je podoben tako pri dekletih kot tudi pri fantih. Govorimo o dveh tretjinah gibalno manj sposobnih otrok."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadar koli v zgodovini Slovenije," opozarja Starc.
"V enem letu se je delež čezmerno težkih otrok dvignil na 20 odstotkov, kar je nepojmljivo in kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Čaka nas ogromno dela. Jasno je, da s takim tempom, kot smo delali do zdaj, stvari ne bo mogoče popraviti, treba bo dati v peto prestavo. Najmanj pa si želimo, da bi se scenarij iz marca ali aprila še kadar koli ponovil. Če se bo to zgodilo, bomo imeli otroke, ki jim bomo rekli 'koronageneracije', ki bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli."
Ne gre le za daljnosežne posledice, ti porazni rezultati gibalne sposobnosti bodo račun izstavili zelo kmalu, opozarja zasl. prof. dr. Janko Strel, oče uvedbe športnega kartona."Že letos bo bistveno več otrok odsotnih, ne bo več mogoče doseči učnih ciljev, ker bodo otroci prebolevali posledice oslabljenega imunskega sistema in padca odpornosti, kar je posledica zmanjšane gibalne sposobnosti. Učitelji opažajo, da je pozornost otrok upadla, da se nekaterim pred koncem pouka že spi."
Na voljo sta dve rešitvi. Prva je, da se takoj zdaj prilagodi varnostne ukrepe tako, da bodo otroci vsaj v šoli deležni normalne telesne dejavnosti. Morda je rešitev tudi končno sprejetje že zdavnaj podanega predloga, naj imajo vsi otroci eno uro športne vzgoje na dan. Druga rešitev se je pokazala že leta 2010, ko smo v Sloveniji dobili program, poimenovan Zdrav življensjki slog, ki mu je z uvedbo v – žal ne vse – osnovne šole uspelo celo obrniti krivuljo naraščanja debelosti in upadanja gibalnih sposobnosti otrok.
Šport je treba narediti dostopen vsem, opozarja prof. dr. Gregor Jurak.
"Naš apel je: ne zapirati igrišč, ne zapirati telovadnic. Namesto zapirati je treba podaljševati čas in omogočiti delovanje športnim društvom. Najbolj so utrpeli mladi, za vrhunske športnike je bilo najprej poskrbeljno, za otroke in mladino pa ne. Čeprav tudi vrhunski športniki, kot je Pogačar, izhajajo iz mladinskih programov in tudi njega brez teh najbrž ne bi bilo."
Prof. dr. Jurak je ob tem pozval državo tudi k interventnemu zakonu, ki bo zagotovil sredstva za izpeljavo sprememb. Junijski rezultati testiranj gibalnih zmogljivosti med slovenskimi šolarji, ki so šokirali strokovnjake, pa še niso končni. Kot je opozoril Gregor Starc, "podatkov iz srednjih šol sploh še nimamo in ko se bodo obstoječim podatkom pridružili še podatki šolarjev, ki bodo testirani ta mesec in so bili doma še dodatna dva meseca med počitnicami, bodo skupni podatki brez dvoma še bolj porazni".
A ker epidemiološka slika, predvsem pa ukrepi in namigi že kažejo, da bi se šolski prostor delno ali v celoti znova lahko zaprl, Gregor Starc poziva k upoštevanju bistveno širše slike, kot je ta o možnosti okužbe.
"Res si želim, da ti podatki, ki smo jih danes pokazali, dosežejo javnost. Da se vzpostavi kritična masa ljudi, ki bo začela razmišljati o tem, kaj počnemo otrokom z ukrepi, ki smo jih sprejeli. Ukrepi morajo biti bolj ciljani. Vedeti moramo točno, koga bodo ščitili, kako ga bodo ščitili in kako bomo to zaščito naredili, da ne bo pri tem trpel še kdo drug, sploh pa ne otroci."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadarkoli v zgodovini Slovenije," opozarja Gregor Starc s Fakultete za šport. Če se marčevski scenarij ponovi, bomo to generacijo otrok lahko poimenovali koronaotroci, saj bodo celo življenje nosili posledice, ki so jih uvedli odrasli.
To bodo "koronageneracije" otrok z velikimi zdravstvenimi težavami, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli
Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport je že junija v Botrstvu opozarjal na neenakosti v družbi, ki se kažejo še posebej pri razvoju otrok. Takrat so namreč v osnovnih šolah v okviru testiranja za športnovzgojni karton testirali več kot 20.000 šolarjev. Pravi, da si današnjega scenarija niso predstavljali niti v najhujši nočni mori.
"Upad v gibalnosti se ni zgodil samo pri manjšini. Upad je podoben tako pri dekletih kot tudi pri fantih. Govorimo o dveh tretjinah gibalno manj sposobnih otrok."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadar koli v zgodovini Slovenije," opozarja Starc.
"V enem letu se je delež čezmerno težkih otrok dvignil na 20 odstotkov, kar je nepojmljivo in kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Čaka nas ogromno dela. Jasno je, da s takim tempom, kot smo delali do zdaj, stvari ne bo mogoče popraviti, treba bo dati v peto prestavo. Najmanj pa si želimo, da bi se scenarij iz marca ali aprila še kadar koli ponovil. Če se bo to zgodilo, bomo imeli otroke, ki jim bomo rekli 'koronageneracije', ki bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli."
Ne gre le za daljnosežne posledice, ti porazni rezultati gibalne sposobnosti bodo račun izstavili zelo kmalu, opozarja zasl. prof. dr. Janko Strel, oče uvedbe športnega kartona."Že letos bo bistveno več otrok odsotnih, ne bo več mogoče doseči učnih ciljev, ker bodo otroci prebolevali posledice oslabljenega imunskega sistema in padca odpornosti, kar je posledica zmanjšane gibalne sposobnosti. Učitelji opažajo, da je pozornost otrok upadla, da se nekaterim pred koncem pouka že spi."
Na voljo sta dve rešitvi. Prva je, da se takoj zdaj prilagodi varnostne ukrepe tako, da bodo otroci vsaj v šoli deležni normalne telesne dejavnosti. Morda je rešitev tudi končno sprejetje že zdavnaj podanega predloga, naj imajo vsi otroci eno uro športne vzgoje na dan. Druga rešitev se je pokazala že leta 2010, ko smo v Sloveniji dobili program, poimenovan Zdrav življensjki slog, ki mu je z uvedbo v – žal ne vse – osnovne šole uspelo celo obrniti krivuljo naraščanja debelosti in upadanja gibalnih sposobnosti otrok.
Šport je treba narediti dostopen vsem, opozarja prof. dr. Gregor Jurak.
"Naš apel je: ne zapirati igrišč, ne zapirati telovadnic. Namesto zapirati je treba podaljševati čas in omogočiti delovanje športnim društvom. Najbolj so utrpeli mladi, za vrhunske športnike je bilo najprej poskrbeljno, za otroke in mladino pa ne. Čeprav tudi vrhunski športniki, kot je Pogačar, izhajajo iz mladinskih programov in tudi njega brez teh najbrž ne bi bilo."
Prof. dr. Jurak je ob tem pozval državo tudi k interventnemu zakonu, ki bo zagotovil sredstva za izpeljavo sprememb. Junijski rezultati testiranj gibalnih zmogljivosti med slovenskimi šolarji, ki so šokirali strokovnjake, pa še niso končni. Kot je opozoril Gregor Starc, "podatkov iz srednjih šol sploh še nimamo in ko se bodo obstoječim podatkom pridružili še podatki šolarjev, ki bodo testirani ta mesec in so bili doma še dodatna dva meseca med počitnicami, bodo skupni podatki brez dvoma še bolj porazni".
A ker epidemiološka slika, predvsem pa ukrepi in namigi že kažejo, da bi se šolski prostor delno ali v celoti znova lahko zaprl, Gregor Starc poziva k upoštevanju bistveno širše slike, kot je ta o možnosti okužbe.
"Res si želim, da ti podatki, ki smo jih danes pokazali, dosežejo javnost. Da se vzpostavi kritična masa ljudi, ki bo začela razmišljati o tem, kaj počnemo otrokom z ukrepi, ki smo jih sprejeli. Ukrepi morajo biti bolj ciljani. Vedeti moramo točno, koga bodo ščitili, kako ga bodo ščitili in kako bomo to zaščito naredili, da ne bo pri tem trpel še kdo drug, sploh pa ne otroci."
Ponujamo vam nekaj nenavadnih zgodb, ali bolje nenavadnih krajev, kjer so Slovenci silvestrovali. Imate tudi vi kakšno zanimivo zgodbo? Pokličite nas na 01 475 2202.
David Burbidge je Škot, ki se je pred 20 leti zaljubil v Slovenijo. Od takrat pride večkrat sem, sam ali skupaj s svojim zborom Lakeland Voices s katerim prepevajo tako škotske, angleške in slovenske pesmi. In prav s petjem in recitiranjem slovenskih pesmi se je naučil slovenskega jezika. David zdaj živi v mestu Sedbergh na severu Anglije, ki je pobrateno s slovenskimi Zrečami, vse skupaj pa se je začelo leta 2004 s televizijskim šovom. "Pred 20 leti so na Britanski televizijski mreži BBC pripravili serijo z naslovom The Town That Wants A Twin, v kateri so mestu Sedbergh iskali evropsko mesto, s katerim bi se pobratili. Med kandidati so bila mesta iz Avstrije, Francije, Cipra in tudi iz Slovenije, torej mesto Zreče."
V gradu Cmurek na Tratah, kjer je nekoč deloval Zavod za duševno in živčno bolne, je od leta 2013 Muzej norosti, v katerem so na ogled razstave, ki pričajo o zgodovini enega naših najstarejših ohranjenih gradov ter njegovi vlogi na področju duševnega zdravja. Trate so namreč leta 2004 postale prva ustanova, ki so jo zaprli, dezinstitucionalizirali, stanovalce pa vrnili v življenje. Zgodovinski prikaz odprtja in zaprtja zavoda v gradu dopolnjujejo z umetniško-kulturnimi intervencijami. Pred časom je tam na tritedenski rezidenci gostoval Simon Chang, fotograf tajvanskega rodu, ki že 12 let živi v Sloveniji. Do 10. oktobra bodo v treh sobah, ki so bile javnosti nedostopne, na ogled fotografije, ki jih je posnel v psihiatrični bolnišnici Hawler v Erbilu v Južnem Kurdistanu v Iraku. Fotografije prikazujejo ljudi iz neke druge institucije, z drugega dela sveta, ki so v prazne sobe in na razpokane stene gradu Cmurek dale obraze in zgodbe ljudi, ki danes živijo v podobnih okoliščinah, kot so nekoč živeli tam.
V kulturni četrti Soteska v središču Ljubljane od 27. maja poteka enajstdnevni Festival odpornosti Soteskaopen 2022, s katerim želijo ulice in nova prizorišča spremeniti v prostore druženja. Na treh ljubljanskih ulicah (Rimska, Gregorčičeva in Soteska) se vrstijo pogovori, številne predstave, delavnice, glasbeni večeri, ki ponujajo muziko in celo ples do nebes, organizirali so izmenjevalnico vinilnih plošč, večer kratkih filmov ... Zamisel za festival je nastala pred dobrimi tremi leti, ko so razmišljali, kako zaustaviti domačine in turiste, ki mimo njih hitijo proti Tromostovju, je povedala Inga Remeta, predsednica društva Gledališče Glej in članica umetniškega sveta festivala Soteskaopen: ''V naši četrti je veliko kakovostnih akterjev na različnih področjih, ki delujemo zelo aktivno in dobro. Že leta smo sodelovali na neformalni ravni, potem pa smo se povezali in združili moči.''
Obnovi gozdnatih površin in trajnostnim človeškim navadam lahko pomaga tudi ekološko-dobrodelni koncert. S tem namenom društvo DREVO sozvočja v nedeljo, 5. 6., v Križankah organizira Koncert za človeka in gozd Zemlje, kjer se bodo zbrala nekatera glasbena imena, ki bodo obiskovalke in obiskovalce opozarjala, da lahko že vsak posameznik z lokalnimi akcijami veliko pripomore k boljšemu življenju.
Kateri so največji znanstveni preboji po posameznih področjih?
V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
Naša terenska ekipa se je minuli vikend odpravila na raziskovanje Posočja. In v Posočju najdemo tudi veliko zanimivih posameznikov. Veliko je tujcev, ki so prišli na dopust, pa jim je bilo tako všeč, da so kar ostali tudi, kljub dolgoletnemu trendu odseljevanja pa se v zadnjih letih v posoške kraje vrača tudi vedno več mladih - morebiti po zaključku študija ali pa po tem, ko so izkusili življenje v tujini. Prav zato toliko bolj cenijo naravo in mir, ki jo nudi Posočje. Ena izmed domačink, ki se je po izkušnjah v prestolnici in tujini vrnila, je tudi Karmen Koren in v njenem butiku Reinkarmika v Kobaridu jo je obiskala Tina Šoln.
Ta konec tedna v Ljubljani in okolici poteka 13. Znanstival, festival promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Bogat tridnevni program je v prestolnico kljub včerajšnjemu deževnemu vremenu pritegnil veliko zvedavih mladih in starejših, ki so navdušeno sledili številnim znanstvenim šovom in eksperimentom. Te so na različnih lokacijah v središču mesta vodili tako domači izvajalci iz Hiše eksperimentov kot tuji gostje.
Ena od turističnih panog, v kateri se v zadnjih letih najpogosteje omenja sodelovanje ponudnikov, izmenjava izkušenj in dobrih praks, je gotovo vinarstvo. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel pa so v tem obdobju svoje sodelovanje zelo uspešno prenesli tudi na nogometna igrišča. Slovenska vinska nogometna reprezentanca je, to lahko rečemo brez zadržkov, najboljša v Evropi. Štirikratni evropski prvaki - doslej je bilo odigranih pet prvenstev stare celine - bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se prične prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita. Vinsko-nogometno zgodbo je pripravil Jože Pepevnik.
Brez medijev ni javnosti in brez javnosti ni medijev. Zato je potrebno graditi zavezništvo, ki ga ogrožajo družabna omrežja s širjenjem lažnih novic in polarizacijo. V mediju Oštro stavijo na neposreden stik s svojim občinstvom, zato danes ob 17. uri pred Mestno hišo v Ljubljani v okviru projekta Obljuba dela dolg prirejajo javni uredniški sestanek z delovnim naslovom Povolilni posvet. Več o tem, zakaj je potrebno politike držati za besedo in kako novinarjem pri tem lahko pomaga javnost, je Maji Avi Žiberna povedal vodja projekta Matej Zwitter.
V tokratni seriji rekreativnih oddaj smo svojo pozornost usmerili v skupine, ki so večkrat, tudi nehote, nekoliko zapostavljene. Tokratno oddajo posvečamo najmlajšim. Jure Jeromen in Nina Smole sta raziskovala, katera vadba je najprimernejša za predšolske otroke in kako jih najlažje zmotiviramo, da se nam pridružijo pri športnih aktivnostih.
V Ljubljani je te dni potekala 6. Evropska fizikalna olimpijada, ki je v Slovenijo pritegnila 182 mladih genijev z vsega sveta. V dveh tekmovalnih dneh so se pomerili v eksperimentalnem in teoretskem delu, ob reševanju nalog pa so spoznavali tudi lepote naše dežele. Kakšne fizikalne orehe so trli in katere države so se odrezale najbolje?
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.
Po prvem delu filmskega festivala so vsaj trije filmi v igri za zlato palmo.
Pokljuka ob slovenskih biatloncih in biatlonkah, ki so v teh dneh začeli s pripravami na novo sezono, gosti tudi številčno biatlonsko zasedbo iz Ukrajine. O tem, kako je za Ukrajince in Ukrajinke poskrbljeno na Pokljuki, kakšna je situacija v njihovi domovini, in kaj prinaša prihodnost pa več Aljaž Golčer.
Še nedolgo nazaj se je v Sloveniji delo na daljavo zdelo utopija, pa se je - tudi po sili razmer - uveljavilo in obdržalo. Čeprav izziv usklajevanja dela na daljavo in dela v pisarni oz. hibridnega modela dela še ni v celoti končan, se na trgu dela že pojavljajo številni novi izzivi. Med drugim tudi uvajanje skrajšanega delovnika. Na dogodku Krajši delovni čas - utopija ali prihodnja realnost?, ki je v organizaciji e-Študentskega servisa in Združenja delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana pretekli teden potekal v Ljubljani, so strokovnjaki razpravljali o tem, kakšna prihodnost se obeta na trgu delovne sile v Sloveniji. Kakšne so prednosti krajšega delovnika, s kakšnimi organizacijskimi in zakonskimi ovirami za njegovo uvedbo se podjetja srečujejo? Kakšne so pozitivne in negativne posledice krajšega delovnika in o kakšnih oblikah skrajšanja bomo v prihodnosti razpravljali? Je 8 ur na dan, 5 dni na teden - delovnik, ki ga je pred skoraj 100 leti uvedel Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje - preživel koncept? Je krajši delovnik prihodnost ali utopija? Sogovornice: red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, izr. prof. dr. Sara Tement in Jasmina Alić.
Neveljaven email naslov