Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadarkoli v zgodovini Slovenije," opozarja Gregor Starc s Fakultete za šport. Če se marčevski scenarij ponovi, bomo to generacijo otrok lahko poimenovali koronaotroci, saj bodo celo življenje nosili posledice, ki so jih uvedli odrasli.
To bodo "koronageneracije" otrok z velikimi zdravstvenimi težavami, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli
Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport je že junija v Botrstvu opozarjal na neenakosti v družbi, ki se kažejo še posebej pri razvoju otrok. Takrat so namreč v osnovnih šolah v okviru testiranja za športnovzgojni karton testirali več kot 20.000 šolarjev. Pravi, da si današnjega scenarija niso predstavljali niti v najhujši nočni mori.
"Upad v gibalnosti se ni zgodil samo pri manjšini. Upad je podoben tako pri dekletih kot tudi pri fantih. Govorimo o dveh tretjinah gibalno manj sposobnih otrok."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadar koli v zgodovini Slovenije," opozarja Starc.
"V enem letu se je delež čezmerno težkih otrok dvignil na 20 odstotkov, kar je nepojmljivo in kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Čaka nas ogromno dela. Jasno je, da s takim tempom, kot smo delali do zdaj, stvari ne bo mogoče popraviti, treba bo dati v peto prestavo. Najmanj pa si želimo, da bi se scenarij iz marca ali aprila še kadar koli ponovil. Če se bo to zgodilo, bomo imeli otroke, ki jim bomo rekli 'koronageneracije', ki bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli."
Ne gre le za daljnosežne posledice, ti porazni rezultati gibalne sposobnosti bodo račun izstavili zelo kmalu, opozarja zasl. prof. dr. Janko Strel, oče uvedbe športnega kartona."Že letos bo bistveno več otrok odsotnih, ne bo več mogoče doseči učnih ciljev, ker bodo otroci prebolevali posledice oslabljenega imunskega sistema in padca odpornosti, kar je posledica zmanjšane gibalne sposobnosti. Učitelji opažajo, da je pozornost otrok upadla, da se nekaterim pred koncem pouka že spi."
Na voljo sta dve rešitvi. Prva je, da se takoj zdaj prilagodi varnostne ukrepe tako, da bodo otroci vsaj v šoli deležni normalne telesne dejavnosti. Morda je rešitev tudi končno sprejetje že zdavnaj podanega predloga, naj imajo vsi otroci eno uro športne vzgoje na dan. Druga rešitev se je pokazala že leta 2010, ko smo v Sloveniji dobili program, poimenovan Zdrav življensjki slog, ki mu je z uvedbo v – žal ne vse – osnovne šole uspelo celo obrniti krivuljo naraščanja debelosti in upadanja gibalnih sposobnosti otrok.
Šport je treba narediti dostopen vsem, opozarja prof. dr. Gregor Jurak.
"Naš apel je: ne zapirati igrišč, ne zapirati telovadnic. Namesto zapirati je treba podaljševati čas in omogočiti delovanje športnim društvom. Najbolj so utrpeli mladi, za vrhunske športnike je bilo najprej poskrbeljno, za otroke in mladino pa ne. Čeprav tudi vrhunski športniki, kot je Pogačar, izhajajo iz mladinskih programov in tudi njega brez teh najbrž ne bi bilo."
Prof. dr. Jurak je ob tem pozval državo tudi k interventnemu zakonu, ki bo zagotovil sredstva za izpeljavo sprememb. Junijski rezultati testiranj gibalnih zmogljivosti med slovenskimi šolarji, ki so šokirali strokovnjake, pa še niso končni. Kot je opozoril Gregor Starc, "podatkov iz srednjih šol sploh še nimamo in ko se bodo obstoječim podatkom pridružili še podatki šolarjev, ki bodo testirani ta mesec in so bili doma še dodatna dva meseca med počitnicami, bodo skupni podatki brez dvoma še bolj porazni".
A ker epidemiološka slika, predvsem pa ukrepi in namigi že kažejo, da bi se šolski prostor delno ali v celoti znova lahko zaprl, Gregor Starc poziva k upoštevanju bistveno širše slike, kot je ta o možnosti okužbe.
"Res si želim, da ti podatki, ki smo jih danes pokazali, dosežejo javnost. Da se vzpostavi kritična masa ljudi, ki bo začela razmišljati o tem, kaj počnemo otrokom z ukrepi, ki smo jih sprejeli. Ukrepi morajo biti bolj ciljani. Vedeti moramo točno, koga bodo ščitili, kako ga bodo ščitili in kako bomo to zaščito naredili, da ne bo pri tem trpel še kdo drug, sploh pa ne otroci."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadarkoli v zgodovini Slovenije," opozarja Gregor Starc s Fakultete za šport. Če se marčevski scenarij ponovi, bomo to generacijo otrok lahko poimenovali koronaotroci, saj bodo celo življenje nosili posledice, ki so jih uvedli odrasli.
To bodo "koronageneracije" otrok z velikimi zdravstvenimi težavami, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli
Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport je že junija v Botrstvu opozarjal na neenakosti v družbi, ki se kažejo še posebej pri razvoju otrok. Takrat so namreč v osnovnih šolah v okviru testiranja za športnovzgojni karton testirali več kot 20.000 šolarjev. Pravi, da si današnjega scenarija niso predstavljali niti v najhujši nočni mori.
"Upad v gibalnosti se ni zgodil samo pri manjšini. Upad je podoben tako pri dekletih kot tudi pri fantih. Govorimo o dveh tretjinah gibalno manj sposobnih otrok."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadar koli v zgodovini Slovenije," opozarja Starc.
"V enem letu se je delež čezmerno težkih otrok dvignil na 20 odstotkov, kar je nepojmljivo in kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Čaka nas ogromno dela. Jasno je, da s takim tempom, kot smo delali do zdaj, stvari ne bo mogoče popraviti, treba bo dati v peto prestavo. Najmanj pa si želimo, da bi se scenarij iz marca ali aprila še kadar koli ponovil. Če se bo to zgodilo, bomo imeli otroke, ki jim bomo rekli 'koronageneracije', ki bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli."
Ne gre le za daljnosežne posledice, ti porazni rezultati gibalne sposobnosti bodo račun izstavili zelo kmalu, opozarja zasl. prof. dr. Janko Strel, oče uvedbe športnega kartona."Že letos bo bistveno več otrok odsotnih, ne bo več mogoče doseči učnih ciljev, ker bodo otroci prebolevali posledice oslabljenega imunskega sistema in padca odpornosti, kar je posledica zmanjšane gibalne sposobnosti. Učitelji opažajo, da je pozornost otrok upadla, da se nekaterim pred koncem pouka že spi."
Na voljo sta dve rešitvi. Prva je, da se takoj zdaj prilagodi varnostne ukrepe tako, da bodo otroci vsaj v šoli deležni normalne telesne dejavnosti. Morda je rešitev tudi končno sprejetje že zdavnaj podanega predloga, naj imajo vsi otroci eno uro športne vzgoje na dan. Druga rešitev se je pokazala že leta 2010, ko smo v Sloveniji dobili program, poimenovan Zdrav življensjki slog, ki mu je z uvedbo v – žal ne vse – osnovne šole uspelo celo obrniti krivuljo naraščanja debelosti in upadanja gibalnih sposobnosti otrok.
Šport je treba narediti dostopen vsem, opozarja prof. dr. Gregor Jurak.
"Naš apel je: ne zapirati igrišč, ne zapirati telovadnic. Namesto zapirati je treba podaljševati čas in omogočiti delovanje športnim društvom. Najbolj so utrpeli mladi, za vrhunske športnike je bilo najprej poskrbeljno, za otroke in mladino pa ne. Čeprav tudi vrhunski športniki, kot je Pogačar, izhajajo iz mladinskih programov in tudi njega brez teh najbrž ne bi bilo."
Prof. dr. Jurak je ob tem pozval državo tudi k interventnemu zakonu, ki bo zagotovil sredstva za izpeljavo sprememb. Junijski rezultati testiranj gibalnih zmogljivosti med slovenskimi šolarji, ki so šokirali strokovnjake, pa še niso končni. Kot je opozoril Gregor Starc, "podatkov iz srednjih šol sploh še nimamo in ko se bodo obstoječim podatkom pridružili še podatki šolarjev, ki bodo testirani ta mesec in so bili doma še dodatna dva meseca med počitnicami, bodo skupni podatki brez dvoma še bolj porazni".
A ker epidemiološka slika, predvsem pa ukrepi in namigi že kažejo, da bi se šolski prostor delno ali v celoti znova lahko zaprl, Gregor Starc poziva k upoštevanju bistveno širše slike, kot je ta o možnosti okužbe.
"Res si želim, da ti podatki, ki smo jih danes pokazali, dosežejo javnost. Da se vzpostavi kritična masa ljudi, ki bo začela razmišljati o tem, kaj počnemo otrokom z ukrepi, ki smo jih sprejeli. Ukrepi morajo biti bolj ciljani. Vedeti moramo točno, koga bodo ščitili, kako ga bodo ščitili in kako bomo to zaščito naredili, da ne bo pri tem trpel še kdo drug, sploh pa ne otroci."
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Z razstavo Damnatio memoriae se v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki predstavlja v Zagrebu živeči in delujoči fotograf in umetnik Darije Petković. V ciklusu Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi.
Štirje podjetniki iz Mozirja so razvili blagovno znamko Printee in si zadali ambiciozno vizijo, da bi »printee« postal sopomenka za kakovostno razvito fotografijo po vsem svetu. Njihov cilj je poenostaviti pot fotografijam s telefona v fotoknjige, koledarje ali zbirke. Konkurenca na tem področju je izjemno velika, sami pa stavijo na kakovost, sodelovanje z majhnimi, lokalnimi foto studii in hitro dostavo, v idealnem primeru celo v istem dnevu. Anja Hlača Ferjančič in sovoditelj - soustanovitelj Hooray Studios – Mic Melanšek sta se pogovarjala z Rokom Matjažem. Med drugim o tem, kako jim je korona prekrižala načrte in kako pomemben je slovenski podporni ekosistem.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije
Minuli konec tedna so parke, lokale, ulice, pa tudi domove prebivalcev v BS 7 (soseski Ruski car) zavzeli člani namiznega gledališča kulturno-umetniškega društva Ljud. Namizno gledališče je oblika participatornega gledališča, pri kateri igralci in gledalci sedijo za isto mizo. Projekt Namizno gledališče v soseski je del večletnega mednarodnega projekta AMBASADI, ki poteka od leta 2019, sklenil pa se bo leta 2025.
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
Policijski odgovor na včerajšnje proteste je marsikoga pustil brez besed. Vendar dogajanja ne smemo pustiti brez poskusa postavitve v kontekst in refleksije. Gorazd Rečnik se je pogovarjal s kriminologom, ostrim kritikom represije doktorjem Draganom Petrovcem.
V Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu poteka velika mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki so jo kot olimpijske igre zaradi epidemije prestavili za eno leto. Namen vaje je preveriti pripravljenost države in njenih služb na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do četrtka se bo okoli 500 različnih reševalcev urilo in krepilo znanje na 12 deloviščih. Kako pripravljeni smo na hujši potres in njegove posledice, je na enem izmed delovišč v ljubljanskih Stožicah preverjal tudi Aleš Smrekar.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
V podjetniški oddaji UP predstavljamo tiste, ki si upajo in so iz svojega hobija razvili posel. Prva gostja druge sezone bo Neža Mlakar, soustanoviteljica blagovne znamke La Popsi. Razložila bo, koliko veselja in skrbi lahko prinesejo zamrznjeni deserti, zakaj se je vrnila iz Las Vegasa in kako zahteven je avstrijski trg.
Zadnja igra Antona Pavloviča Čehova bo nocoj doživel premiero na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega
V Slovenijo je prišel soavtor otroške stripovske serije o Škatli.
Da je epidemija močno spremenila mnoge gospodarske in poslovne tokove je neizpodbitno dejstvo. V četrtem valu epidemije naj sicer ne bi bilo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT. Podjetja, manjša in velika, so se ves čas epidemije prisiljena prilagajati. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi izzivi. Cepljenje, večkrat nepredvidljivi vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih so pred kratkim ob robu Mednarodnega Obrtnega Sejma v Celju govorili tudi nekateri izkušeni podjetniki.
Pred tednom dni je dosegla tretje mesto na Severnoameriškem prvenstvu žensk v spartan raceu, ki bi ga sicer prevedli kot oviratlon. Prej se je mesec dni mudila v Evropi in med drugim v enajstih urah osvojila najnižjo in najvišjo točko Slovenije. Magistrica fizike je v pogovoru povedala tudi to, zakaj je akademsko kariero na znameniti univerzi Stanford zamenjala za športno.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je danes podal svojo odstopno izjavo. Ob tem je opozoril, da pri teptanju novinarske avtonomije ne more sodelovati. Slovenska tiskovna agencija že 273 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS. Tako imenovana pogajanja o financiranju pa so zašla v slepo ulico. Kako vse to doživljajo zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji? Z odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.
Naslednje leto se bo na Ženevskem jezeru odvil Zlati pokal v jadranju, tekmovanje nacionalnih posadk po vzoru nogometnega svetovnega prvenstva. Pred odhodom na testno regato v švicarskem Grandsonu se je v Portorožu predstavila slovenska posadka.
Neveljaven email naslov