Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadarkoli v zgodovini Slovenije," opozarja Gregor Starc s Fakultete za šport. Če se marčevski scenarij ponovi, bomo to generacijo otrok lahko poimenovali koronaotroci, saj bodo celo življenje nosili posledice, ki so jih uvedli odrasli.
To bodo "koronageneracije" otrok z velikimi zdravstvenimi težavami, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli
Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport je že junija v Botrstvu opozarjal na neenakosti v družbi, ki se kažejo še posebej pri razvoju otrok. Takrat so namreč v osnovnih šolah v okviru testiranja za športnovzgojni karton testirali več kot 20.000 šolarjev. Pravi, da si današnjega scenarija niso predstavljali niti v najhujši nočni mori.
"Upad v gibalnosti se ni zgodil samo pri manjšini. Upad je podoben tako pri dekletih kot tudi pri fantih. Govorimo o dveh tretjinah gibalno manj sposobnih otrok."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadar koli v zgodovini Slovenije," opozarja Starc.
"V enem letu se je delež čezmerno težkih otrok dvignil na 20 odstotkov, kar je nepojmljivo in kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Čaka nas ogromno dela. Jasno je, da s takim tempom, kot smo delali do zdaj, stvari ne bo mogoče popraviti, treba bo dati v peto prestavo. Najmanj pa si želimo, da bi se scenarij iz marca ali aprila še kadar koli ponovil. Če se bo to zgodilo, bomo imeli otroke, ki jim bomo rekli 'koronageneracije', ki bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli."
Ne gre le za daljnosežne posledice, ti porazni rezultati gibalne sposobnosti bodo račun izstavili zelo kmalu, opozarja zasl. prof. dr. Janko Strel, oče uvedbe športnega kartona."Že letos bo bistveno več otrok odsotnih, ne bo več mogoče doseči učnih ciljev, ker bodo otroci prebolevali posledice oslabljenega imunskega sistema in padca odpornosti, kar je posledica zmanjšane gibalne sposobnosti. Učitelji opažajo, da je pozornost otrok upadla, da se nekaterim pred koncem pouka že spi."
Na voljo sta dve rešitvi. Prva je, da se takoj zdaj prilagodi varnostne ukrepe tako, da bodo otroci vsaj v šoli deležni normalne telesne dejavnosti. Morda je rešitev tudi končno sprejetje že zdavnaj podanega predloga, naj imajo vsi otroci eno uro športne vzgoje na dan. Druga rešitev se je pokazala že leta 2010, ko smo v Sloveniji dobili program, poimenovan Zdrav življensjki slog, ki mu je z uvedbo v – žal ne vse – osnovne šole uspelo celo obrniti krivuljo naraščanja debelosti in upadanja gibalnih sposobnosti otrok.
Šport je treba narediti dostopen vsem, opozarja prof. dr. Gregor Jurak.
"Naš apel je: ne zapirati igrišč, ne zapirati telovadnic. Namesto zapirati je treba podaljševati čas in omogočiti delovanje športnim društvom. Najbolj so utrpeli mladi, za vrhunske športnike je bilo najprej poskrbeljno, za otroke in mladino pa ne. Čeprav tudi vrhunski športniki, kot je Pogačar, izhajajo iz mladinskih programov in tudi njega brez teh najbrž ne bi bilo."
Prof. dr. Jurak je ob tem pozval državo tudi k interventnemu zakonu, ki bo zagotovil sredstva za izpeljavo sprememb. Junijski rezultati testiranj gibalnih zmogljivosti med slovenskimi šolarji, ki so šokirali strokovnjake, pa še niso končni. Kot je opozoril Gregor Starc, "podatkov iz srednjih šol sploh še nimamo in ko se bodo obstoječim podatkom pridružili še podatki šolarjev, ki bodo testirani ta mesec in so bili doma še dodatna dva meseca med počitnicami, bodo skupni podatki brez dvoma še bolj porazni".
A ker epidemiološka slika, predvsem pa ukrepi in namigi že kažejo, da bi se šolski prostor delno ali v celoti znova lahko zaprl, Gregor Starc poziva k upoštevanju bistveno širše slike, kot je ta o možnosti okužbe.
"Res si želim, da ti podatki, ki smo jih danes pokazali, dosežejo javnost. Da se vzpostavi kritična masa ljudi, ki bo začela razmišljati o tem, kaj počnemo otrokom z ukrepi, ki smo jih sprejeli. Ukrepi morajo biti bolj ciljani. Vedeti moramo točno, koga bodo ščitili, kako ga bodo ščitili in kako bomo to zaščito naredili, da ne bo pri tem trpel še kdo drug, sploh pa ne otroci."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadarkoli v zgodovini Slovenije," opozarja Gregor Starc s Fakultete za šport. Če se marčevski scenarij ponovi, bomo to generacijo otrok lahko poimenovali koronaotroci, saj bodo celo življenje nosili posledice, ki so jih uvedli odrasli.
To bodo "koronageneracije" otrok z velikimi zdravstvenimi težavami, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli
Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport je že junija v Botrstvu opozarjal na neenakosti v družbi, ki se kažejo še posebej pri razvoju otrok. Takrat so namreč v osnovnih šolah v okviru testiranja za športnovzgojni karton testirali več kot 20.000 šolarjev. Pravi, da si današnjega scenarija niso predstavljali niti v najhujši nočni mori.
"Upad v gibalnosti se ni zgodil samo pri manjšini. Upad je podoben tako pri dekletih kot tudi pri fantih. Govorimo o dveh tretjinah gibalno manj sposobnih otrok."
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadar koli v zgodovini Slovenije," opozarja Starc.
"V enem letu se je delež čezmerno težkih otrok dvignil na 20 odstotkov, kar je nepojmljivo in kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Čaka nas ogromno dela. Jasno je, da s takim tempom, kot smo delali do zdaj, stvari ne bo mogoče popraviti, treba bo dati v peto prestavo. Najmanj pa si želimo, da bi se scenarij iz marca ali aprila še kadar koli ponovil. Če se bo to zgodilo, bomo imeli otroke, ki jim bomo rekli 'koronageneracije', ki bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli."
Ne gre le za daljnosežne posledice, ti porazni rezultati gibalne sposobnosti bodo račun izstavili zelo kmalu, opozarja zasl. prof. dr. Janko Strel, oče uvedbe športnega kartona."Že letos bo bistveno več otrok odsotnih, ne bo več mogoče doseči učnih ciljev, ker bodo otroci prebolevali posledice oslabljenega imunskega sistema in padca odpornosti, kar je posledica zmanjšane gibalne sposobnosti. Učitelji opažajo, da je pozornost otrok upadla, da se nekaterim pred koncem pouka že spi."
Na voljo sta dve rešitvi. Prva je, da se takoj zdaj prilagodi varnostne ukrepe tako, da bodo otroci vsaj v šoli deležni normalne telesne dejavnosti. Morda je rešitev tudi končno sprejetje že zdavnaj podanega predloga, naj imajo vsi otroci eno uro športne vzgoje na dan. Druga rešitev se je pokazala že leta 2010, ko smo v Sloveniji dobili program, poimenovan Zdrav življensjki slog, ki mu je z uvedbo v – žal ne vse – osnovne šole uspelo celo obrniti krivuljo naraščanja debelosti in upadanja gibalnih sposobnosti otrok.
Šport je treba narediti dostopen vsem, opozarja prof. dr. Gregor Jurak.
"Naš apel je: ne zapirati igrišč, ne zapirati telovadnic. Namesto zapirati je treba podaljševati čas in omogočiti delovanje športnim društvom. Najbolj so utrpeli mladi, za vrhunske športnike je bilo najprej poskrbeljno, za otroke in mladino pa ne. Čeprav tudi vrhunski športniki, kot je Pogačar, izhajajo iz mladinskih programov in tudi njega brez teh najbrž ne bi bilo."
Prof. dr. Jurak je ob tem pozval državo tudi k interventnemu zakonu, ki bo zagotovil sredstva za izpeljavo sprememb. Junijski rezultati testiranj gibalnih zmogljivosti med slovenskimi šolarji, ki so šokirali strokovnjake, pa še niso končni. Kot je opozoril Gregor Starc, "podatkov iz srednjih šol sploh še nimamo in ko se bodo obstoječim podatkom pridružili še podatki šolarjev, ki bodo testirani ta mesec in so bili doma še dodatna dva meseca med počitnicami, bodo skupni podatki brez dvoma še bolj porazni".
A ker epidemiološka slika, predvsem pa ukrepi in namigi že kažejo, da bi se šolski prostor delno ali v celoti znova lahko zaprl, Gregor Starc poziva k upoštevanju bistveno širše slike, kot je ta o možnosti okužbe.
"Res si želim, da ti podatki, ki smo jih danes pokazali, dosežejo javnost. Da se vzpostavi kritična masa ljudi, ki bo začela razmišljati o tem, kaj počnemo otrokom z ukrepi, ki smo jih sprejeli. Ukrepi morajo biti bolj ciljani. Vedeti moramo točno, koga bodo ščitili, kako ga bodo ščitili in kako bomo to zaščito naredili, da ne bo pri tem trpel še kdo drug, sploh pa ne otroci."
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov