Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.
Iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju
Potem ko je minulo soboto iz zaliva v San Franciscu izplula ladja s sistemom nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp za čiščenje plastičnih odpadkov v morju, je ta po nekaj dneh plovbe že v testnem območju v Tihem oceanu, kjer to soboto začenjajo testiranja, ali uspešno deluje.
Morski tokovi in vetrovi so smeti v svetovnih oceanih pometli v pet večjih morskih smetišč, največje med njimi je tisto, ki leži v Tihem oceanu nekje na pol poti med Kalifornijo in Havaji in je veliko za približno 80 Slovenij. Čiščenje območja le z ladjami in mrežami bi trajalo več tisoč let in bi stalo več milijard evrov, zato so pri nizozemski neprofitni organizaciji Ocean CleanUp v minulih letih razvijali sistem, ki bi zmogel to početi samostojno in učinkovito. Po petih letih razvoja so minulo soboto iz zaliva v San Franciscu splavili prvi tovrstni sistem z oznako 001.
Laurent Lebreton
foto: Ocean CleanUp
Kot je pojasnil glavni oceanograf pri projektu Laurent Lebreton, so v morje poslali približno 600 metrov dolgo cev, narejeno iz polietilena visoke gostote, pod njo visi posebna tri metre dolga zavesa. V oceanu naj bi se cev obrnila v obliko U in potovala s pomočjo valov in vetra. Po vrsti izdelanih prototipov in več sto teoretičnih modelih bodo prvi meseci namenjeni predvsem testiranju sistema. »Zanima nas obnašanje sistema na gladini oceana, če se bo torej gibal, kot smo predvidevali v svojih izračunih. Zanimalo nas bo, ali pravilno zbira plastiko in jo učinkovito zadržuje, kar je njegov primarni namen. In kot tretje nas zanima, ali je sistem dovolj močan, da bo preživel v ostrih morskih in vremenskih razmerah.«
Sistem, ki so ga poslali v morje, je namenjen 1200 morskih milj od San Francisca, kjer leži največji morski odpad plastike. »Predvidevamo, da se smeti zadržujejo na območju, velikem 1.6 milijona kvadratnih kilometrov, to je toliko, kot znaša trikratna površina Francije.« Tam naj bi po njegovih besedah plavalo približno 87 000 ton plastike oziroma 1,8 trilijona kosov odpadkov. To je toliko, kolikor je zrn peska v milijonu kozarcev ali če bi vsak Zemljan, ki je kadarkoli živel, zavrgel več kot 10 kosov plastike. »Plastika je zelo razpršena po morju, zato ne moremo govoriti o pravem »otoku« oziroma »celini«. Prav zato smo oblikovali tovrstno tehnologijo, s katero bomo skušali plastiko najprej zbrati in jo nato dvigniti iz morja na ladje.«
Upajo, da jim bo uspelo v prvem poskusu zbrati tono na teden, to je približno 50 ton na leto. Do leta 2020 želijo število tovrstnih sistemov v oceanu povečati na 60, »naš cilj pa je, da bi v petih letih zbrali polovico plastike na tem otoku«, je še pojasnil Lebreton.
Sogovornik, ki je eden od 80 članov organizacije s sedežem v Rotterdamu, opozarja predvsem na tlečo katastrofo, ki jo v oceane prinaša mikroplastika. »Če ne bomo ukrepali zdaj, se bo plastika v oceanih razgradila na nepredstavljivo veliko mikroplastike, ki je ne bo mogoče več uloviti. Še bolj bo ogrožala morski živelj in učinkoviteje vstopala v našo prehransko verigo in nam tako otežila življenje.«
Pobude čiščenja morja sicer že obstajajo. V Severnem morju, na primer, ribiči v pobudi Fishing for litter na morju zbirajo odpadke in jih prinašajo nazaj, za kar prejemajo tudi subvencije. Na svetu organizirajo tudi množična čiščenja plaž in obrobnih morskih teritorijev, toda tako obsežno zasnovano čiščenje oceanskih odpadov je po Lebretonovih besedah prva tovrstna pobuda doslej. »Skušamo dobiti tudi certifikat za recikliranje oceanske plastike. Ideja je, da bi se na trgu pojavila nova plastika, takšna, ki bi bila 100-odstotno reciklirana iz morskih odpadkov, in bi imela tudi moralno vrednost.«
Kot dodaja Lebreton, ki ima na področju oceanskega modeliranja in podatkovne okoljske znanosti deset let izkušenj, lahko pri zmanjševanju zasičenosti s plastiko pomaga vsak. Onesnaženje morja s plastiko se začne že na ulici, pri tem, da ne odmetavamo smeti tja, kamor ne spadajo. Še večjo vlogo pa igra to, da premislimo o uporabi reciklirane plastike oziroma njeno uporabo preprosto omejimo. »Predvsem pa ne pozabite: kamorkoli greste – na morje, v nacionalne parke, reke – šteje vsaka pobrana smet.«
Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.
Iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju
Potem ko je minulo soboto iz zaliva v San Franciscu izplula ladja s sistemom nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp za čiščenje plastičnih odpadkov v morju, je ta po nekaj dneh plovbe že v testnem območju v Tihem oceanu, kjer to soboto začenjajo testiranja, ali uspešno deluje.
Morski tokovi in vetrovi so smeti v svetovnih oceanih pometli v pet večjih morskih smetišč, največje med njimi je tisto, ki leži v Tihem oceanu nekje na pol poti med Kalifornijo in Havaji in je veliko za približno 80 Slovenij. Čiščenje območja le z ladjami in mrežami bi trajalo več tisoč let in bi stalo več milijard evrov, zato so pri nizozemski neprofitni organizaciji Ocean CleanUp v minulih letih razvijali sistem, ki bi zmogel to početi samostojno in učinkovito. Po petih letih razvoja so minulo soboto iz zaliva v San Franciscu splavili prvi tovrstni sistem z oznako 001.
Laurent Lebreton
foto: Ocean CleanUp
Kot je pojasnil glavni oceanograf pri projektu Laurent Lebreton, so v morje poslali približno 600 metrov dolgo cev, narejeno iz polietilena visoke gostote, pod njo visi posebna tri metre dolga zavesa. V oceanu naj bi se cev obrnila v obliko U in potovala s pomočjo valov in vetra. Po vrsti izdelanih prototipov in več sto teoretičnih modelih bodo prvi meseci namenjeni predvsem testiranju sistema. »Zanima nas obnašanje sistema na gladini oceana, če se bo torej gibal, kot smo predvidevali v svojih izračunih. Zanimalo nas bo, ali pravilno zbira plastiko in jo učinkovito zadržuje, kar je njegov primarni namen. In kot tretje nas zanima, ali je sistem dovolj močan, da bo preživel v ostrih morskih in vremenskih razmerah.«
Sistem, ki so ga poslali v morje, je namenjen 1200 morskih milj od San Francisca, kjer leži največji morski odpad plastike. »Predvidevamo, da se smeti zadržujejo na območju, velikem 1.6 milijona kvadratnih kilometrov, to je toliko, kot znaša trikratna površina Francije.« Tam naj bi po njegovih besedah plavalo približno 87 000 ton plastike oziroma 1,8 trilijona kosov odpadkov. To je toliko, kolikor je zrn peska v milijonu kozarcev ali če bi vsak Zemljan, ki je kadarkoli živel, zavrgel več kot 10 kosov plastike. »Plastika je zelo razpršena po morju, zato ne moremo govoriti o pravem »otoku« oziroma »celini«. Prav zato smo oblikovali tovrstno tehnologijo, s katero bomo skušali plastiko najprej zbrati in jo nato dvigniti iz morja na ladje.«
Upajo, da jim bo uspelo v prvem poskusu zbrati tono na teden, to je približno 50 ton na leto. Do leta 2020 želijo število tovrstnih sistemov v oceanu povečati na 60, »naš cilj pa je, da bi v petih letih zbrali polovico plastike na tem otoku«, je še pojasnil Lebreton.
Sogovornik, ki je eden od 80 članov organizacije s sedežem v Rotterdamu, opozarja predvsem na tlečo katastrofo, ki jo v oceane prinaša mikroplastika. »Če ne bomo ukrepali zdaj, se bo plastika v oceanih razgradila na nepredstavljivo veliko mikroplastike, ki je ne bo mogoče več uloviti. Še bolj bo ogrožala morski živelj in učinkoviteje vstopala v našo prehransko verigo in nam tako otežila življenje.«
Pobude čiščenja morja sicer že obstajajo. V Severnem morju, na primer, ribiči v pobudi Fishing for litter na morju zbirajo odpadke in jih prinašajo nazaj, za kar prejemajo tudi subvencije. Na svetu organizirajo tudi množična čiščenja plaž in obrobnih morskih teritorijev, toda tako obsežno zasnovano čiščenje oceanskih odpadov je po Lebretonovih besedah prva tovrstna pobuda doslej. »Skušamo dobiti tudi certifikat za recikliranje oceanske plastike. Ideja je, da bi se na trgu pojavila nova plastika, takšna, ki bi bila 100-odstotno reciklirana iz morskih odpadkov, in bi imela tudi moralno vrednost.«
Kot dodaja Lebreton, ki ima na področju oceanskega modeliranja in podatkovne okoljske znanosti deset let izkušenj, lahko pri zmanjševanju zasičenosti s plastiko pomaga vsak. Onesnaženje morja s plastiko se začne že na ulici, pri tem, da ne odmetavamo smeti tja, kamor ne spadajo. Še večjo vlogo pa igra to, da premislimo o uporabi reciklirane plastike oziroma njeno uporabo preprosto omejimo. »Predvsem pa ne pozabite: kamorkoli greste – na morje, v nacionalne parke, reke – šteje vsaka pobrana smet.«
Filozofinja dr. Renata Salecl razmišlja o izzivih človeka sedanjosti in prihodnosti. O tem, kako bo človek prihodnosti moral poiskati konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije, bolj premišljeno reševati paradokse izbire, se soočati z družbenimi pritiski, nadzorom, izgorelostjo ... Zakaj je upanje v mladih? Intervju je del serije Quo vadis, človek?! Naroči se na podkast: www.val202.si/frekvencax Avtor: Luka Hvalc
Raziskava kampanje Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide je pokazala, da je kršiteljev, ki neupravičeno zasedejo parkirna mesta za invalide manj kot pred nekaj leti. Predvsem se je zmanjšal delež mlajših kršiteljev, zavest o pomenu teh parkirišč se počasi, a vztrajno spreminja. A še vedno je prevelik delež tistih, ki brez slabe vesti zasedejo invalidom namenjeno parkirno mesto in sploh ne pomislijo, kakšne nevšečnosti lahko povzročijo gibalno oviranim.
In the series Cities of the Future, the authors of the science themed radio series “Frekvenca X” are on a search for small tricks and big ideas on how to build better cities of tomorrow. We take a look at the incredible speed of urbanisation around the world, numerous climate issues that cities are facing, the effects of urban greenery, the importance of spatial planning for better urban traffic and the necessity of including inhabitants in the planing process for the future. Authors: Jan Grilc, Luka Hvalc and dr. Dan Podjed *Oddaja v angleškem jeziku je bila pripravljena za potrebe udeležbe na mednarodnem tekmovanju, ni bila namenjena predvajanju v etru Vala 202.
V mestni občini Celje si želijo izboljšati povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in s tem zmanjšati prometne zastoje ter izboljšati kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pripravili projekt ureditve mreže kolesarskih povezav. 30 kilometrov novih kolesarskih povezav v Celju z ustrezno servisno opremo bo povečalo število kolesarjev in kot pravi Miran Gaberšek, vodja področja urejanja prometa na Mestni občini, tudi povezalo urbana območja z njihovim zaledjem. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, ki po nekaj letih predstavlja drugi duet z Jadranko Juras.
Zgodba o tem, kako je Reginald Dwight postal Elton John. In bil v nekem trenutku večji od legendarnih Beatlov.
Dr. Maša Jazbec je pred kratkim doktorirala pri prof. Hirošiju Išiguru, vodilnem svetovnem strokovnjaku za humanoide. V intervjuju za Frekvenco razlaga o zadnjih trendih v svetovni robotiki, robovih odnosa človek-umetna inteligenca, človekovih in robotskih pravicah ... Tudi o tem, ali bodo njene rodne Trbovlje morda nekoč prvo mesto z robotskimi občani. Pogovor je del serije Vala 202 Quo vadis, človek?! Več na: www.val202.si/frekvencax Pogovarjal se je Luka Hvalc
Tomi Meglič ob 20 obletnici Siddhartinega prvenca ID o spominih, mladosti, naivnosti in vzornikih
Goričko v Prekmurju se že lep čas na različne načine upira izumrtju. Zaraščanju krajine in staranju v občini Šalovci že dobro desetletje uspešno kljubuje eko-socialna kmetija Korenika, na kateri dela skoraj 70 ljudi.
V studio smo povabili skupino mladih snovalcev s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je pred dnevi prejela glavno rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za inovativen proces priprave katalizatorjev. Kot pravijo člani skupine, gre za prebojne raziskave, na podlagi katerih se lahko Slovenija vključi v svetovno tekmo na področju alternativnih virov energije in to tekmo tudi vodimo. Zasnovali so nov katalizator za gorivne celice, ki je učinkovitejši in ugodnejši od obstoječih, ob tem pa so odkrili tudi nov postopek za njegovo izdelavo.
Primož Roglič je na drugem kronometru prepričljivo zmagal in se vodilnemu Italijanu Contiju približal na manj kot dve minuti zaostanka v boju za roza majico.
Evrovizija 2019 - bleščice, spektakel, matrica ... Evrovizija 1993 - orkester, evforija, mavrica. Tako se tistega leta spominja takrat dolgolasi in v mavrični suknjič oblečen Cole Moretti, ki je kot frontman 1X benda prvič zastopal samostojno Slovenijo na Evroviziji v Millstreetu na Irskem. Tih deževen dan se je takrat sicer uvrstil na predzadnje, 22. mesto, a je skladba ostala v zavesti Slovencev. Zdi se, da se z njo poistoveti in si jo vrti vsaka generacije, Cole s skladbo ni nikoli obogatel … je zanj največja nagrada, da je skladba všečna, da jo vsi poznajo in da prikliče spomine na tisto lepo, optimistično obdobje.
Darja Švajger je Slovenijo na Evrosongu zastopala dvakrat. Prvič leta 1995 s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto na Evroviziji v Dublinu, drugič leta 1999 v Jeruzalemu s skladbo For A Thousand Years zasedla 11. mesto. Kakšni so spomini in kakšno je bilo življenje po Evroviziji? Več v pogovoru z Andrejem Karolijem.
Dogodek, ob katerem oboževalcem bleščic, pirotehnike in dima zastane dih, je prišel do finalnega večera. 23 kamer, 11 km kablov je potrebnih, da se dogodek prikrade v vsako evropsko vas. Prizorišče letošnje Evrovizije v Tel Avivu so pripravljali 21 dni, vse skupaj pa bodo podrli v treh dneh. Kar dobra prispodoba za medijski pomp, ki se zgradi okrog festivala, a po njem hitro usahne. Ampak danes so pričakovanja velika, finalni večer naj bi spremljalo več kot 200 milijonov ljudi po svetu, neposredno iz Tel Aviva pa se je pred finalnim večerom oglasil tudi Rok Kužel.
Mitja Peček kliče v Cannes, kjer poteka 72. filmski festival. Z Nino Zagoričnik med drugim o najbolj pričakovanih premierah in stanju filma danes.
Neveljaven email naslov