Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.
Iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju
Potem ko je minulo soboto iz zaliva v San Franciscu izplula ladja s sistemom nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp za čiščenje plastičnih odpadkov v morju, je ta po nekaj dneh plovbe že v testnem območju v Tihem oceanu, kjer to soboto začenjajo testiranja, ali uspešno deluje.
Morski tokovi in vetrovi so smeti v svetovnih oceanih pometli v pet večjih morskih smetišč, največje med njimi je tisto, ki leži v Tihem oceanu nekje na pol poti med Kalifornijo in Havaji in je veliko za približno 80 Slovenij. Čiščenje območja le z ladjami in mrežami bi trajalo več tisoč let in bi stalo več milijard evrov, zato so pri nizozemski neprofitni organizaciji Ocean CleanUp v minulih letih razvijali sistem, ki bi zmogel to početi samostojno in učinkovito. Po petih letih razvoja so minulo soboto iz zaliva v San Franciscu splavili prvi tovrstni sistem z oznako 001.
Laurent Lebreton
foto: Ocean CleanUp
Kot je pojasnil glavni oceanograf pri projektu Laurent Lebreton, so v morje poslali približno 600 metrov dolgo cev, narejeno iz polietilena visoke gostote, pod njo visi posebna tri metre dolga zavesa. V oceanu naj bi se cev obrnila v obliko U in potovala s pomočjo valov in vetra. Po vrsti izdelanih prototipov in več sto teoretičnih modelih bodo prvi meseci namenjeni predvsem testiranju sistema. »Zanima nas obnašanje sistema na gladini oceana, če se bo torej gibal, kot smo predvidevali v svojih izračunih. Zanimalo nas bo, ali pravilno zbira plastiko in jo učinkovito zadržuje, kar je njegov primarni namen. In kot tretje nas zanima, ali je sistem dovolj močan, da bo preživel v ostrih morskih in vremenskih razmerah.«
Sistem, ki so ga poslali v morje, je namenjen 1200 morskih milj od San Francisca, kjer leži največji morski odpad plastike. »Predvidevamo, da se smeti zadržujejo na območju, velikem 1.6 milijona kvadratnih kilometrov, to je toliko, kot znaša trikratna površina Francije.« Tam naj bi po njegovih besedah plavalo približno 87 000 ton plastike oziroma 1,8 trilijona kosov odpadkov. To je toliko, kolikor je zrn peska v milijonu kozarcev ali če bi vsak Zemljan, ki je kadarkoli živel, zavrgel več kot 10 kosov plastike. »Plastika je zelo razpršena po morju, zato ne moremo govoriti o pravem »otoku« oziroma »celini«. Prav zato smo oblikovali tovrstno tehnologijo, s katero bomo skušali plastiko najprej zbrati in jo nato dvigniti iz morja na ladje.«
Upajo, da jim bo uspelo v prvem poskusu zbrati tono na teden, to je približno 50 ton na leto. Do leta 2020 želijo število tovrstnih sistemov v oceanu povečati na 60, »naš cilj pa je, da bi v petih letih zbrali polovico plastike na tem otoku«, je še pojasnil Lebreton.
Sogovornik, ki je eden od 80 članov organizacije s sedežem v Rotterdamu, opozarja predvsem na tlečo katastrofo, ki jo v oceane prinaša mikroplastika. »Če ne bomo ukrepali zdaj, se bo plastika v oceanih razgradila na nepredstavljivo veliko mikroplastike, ki je ne bo mogoče več uloviti. Še bolj bo ogrožala morski živelj in učinkoviteje vstopala v našo prehransko verigo in nam tako otežila življenje.«
Pobude čiščenja morja sicer že obstajajo. V Severnem morju, na primer, ribiči v pobudi Fishing for litter na morju zbirajo odpadke in jih prinašajo nazaj, za kar prejemajo tudi subvencije. Na svetu organizirajo tudi množična čiščenja plaž in obrobnih morskih teritorijev, toda tako obsežno zasnovano čiščenje oceanskih odpadov je po Lebretonovih besedah prva tovrstna pobuda doslej. »Skušamo dobiti tudi certifikat za recikliranje oceanske plastike. Ideja je, da bi se na trgu pojavila nova plastika, takšna, ki bi bila 100-odstotno reciklirana iz morskih odpadkov, in bi imela tudi moralno vrednost.«
Kot dodaja Lebreton, ki ima na področju oceanskega modeliranja in podatkovne okoljske znanosti deset let izkušenj, lahko pri zmanjševanju zasičenosti s plastiko pomaga vsak. Onesnaženje morja s plastiko se začne že na ulici, pri tem, da ne odmetavamo smeti tja, kamor ne spadajo. Še večjo vlogo pa igra to, da premislimo o uporabi reciklirane plastike oziroma njeno uporabo preprosto omejimo. »Predvsem pa ne pozabite: kamorkoli greste – na morje, v nacionalne parke, reke – šteje vsaka pobrana smet.«
Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.
Iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju
Potem ko je minulo soboto iz zaliva v San Franciscu izplula ladja s sistemom nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp za čiščenje plastičnih odpadkov v morju, je ta po nekaj dneh plovbe že v testnem območju v Tihem oceanu, kjer to soboto začenjajo testiranja, ali uspešno deluje.
Morski tokovi in vetrovi so smeti v svetovnih oceanih pometli v pet večjih morskih smetišč, največje med njimi je tisto, ki leži v Tihem oceanu nekje na pol poti med Kalifornijo in Havaji in je veliko za približno 80 Slovenij. Čiščenje območja le z ladjami in mrežami bi trajalo več tisoč let in bi stalo več milijard evrov, zato so pri nizozemski neprofitni organizaciji Ocean CleanUp v minulih letih razvijali sistem, ki bi zmogel to početi samostojno in učinkovito. Po petih letih razvoja so minulo soboto iz zaliva v San Franciscu splavili prvi tovrstni sistem z oznako 001.
Laurent Lebreton
foto: Ocean CleanUp
Kot je pojasnil glavni oceanograf pri projektu Laurent Lebreton, so v morje poslali približno 600 metrov dolgo cev, narejeno iz polietilena visoke gostote, pod njo visi posebna tri metre dolga zavesa. V oceanu naj bi se cev obrnila v obliko U in potovala s pomočjo valov in vetra. Po vrsti izdelanih prototipov in več sto teoretičnih modelih bodo prvi meseci namenjeni predvsem testiranju sistema. »Zanima nas obnašanje sistema na gladini oceana, če se bo torej gibal, kot smo predvidevali v svojih izračunih. Zanimalo nas bo, ali pravilno zbira plastiko in jo učinkovito zadržuje, kar je njegov primarni namen. In kot tretje nas zanima, ali je sistem dovolj močan, da bo preživel v ostrih morskih in vremenskih razmerah.«
Sistem, ki so ga poslali v morje, je namenjen 1200 morskih milj od San Francisca, kjer leži največji morski odpad plastike. »Predvidevamo, da se smeti zadržujejo na območju, velikem 1.6 milijona kvadratnih kilometrov, to je toliko, kot znaša trikratna površina Francije.« Tam naj bi po njegovih besedah plavalo približno 87 000 ton plastike oziroma 1,8 trilijona kosov odpadkov. To je toliko, kolikor je zrn peska v milijonu kozarcev ali če bi vsak Zemljan, ki je kadarkoli živel, zavrgel več kot 10 kosov plastike. »Plastika je zelo razpršena po morju, zato ne moremo govoriti o pravem »otoku« oziroma »celini«. Prav zato smo oblikovali tovrstno tehnologijo, s katero bomo skušali plastiko najprej zbrati in jo nato dvigniti iz morja na ladje.«
Upajo, da jim bo uspelo v prvem poskusu zbrati tono na teden, to je približno 50 ton na leto. Do leta 2020 želijo število tovrstnih sistemov v oceanu povečati na 60, »naš cilj pa je, da bi v petih letih zbrali polovico plastike na tem otoku«, je še pojasnil Lebreton.
Sogovornik, ki je eden od 80 članov organizacije s sedežem v Rotterdamu, opozarja predvsem na tlečo katastrofo, ki jo v oceane prinaša mikroplastika. »Če ne bomo ukrepali zdaj, se bo plastika v oceanih razgradila na nepredstavljivo veliko mikroplastike, ki je ne bo mogoče več uloviti. Še bolj bo ogrožala morski živelj in učinkoviteje vstopala v našo prehransko verigo in nam tako otežila življenje.«
Pobude čiščenja morja sicer že obstajajo. V Severnem morju, na primer, ribiči v pobudi Fishing for litter na morju zbirajo odpadke in jih prinašajo nazaj, za kar prejemajo tudi subvencije. Na svetu organizirajo tudi množična čiščenja plaž in obrobnih morskih teritorijev, toda tako obsežno zasnovano čiščenje oceanskih odpadov je po Lebretonovih besedah prva tovrstna pobuda doslej. »Skušamo dobiti tudi certifikat za recikliranje oceanske plastike. Ideja je, da bi se na trgu pojavila nova plastika, takšna, ki bi bila 100-odstotno reciklirana iz morskih odpadkov, in bi imela tudi moralno vrednost.«
Kot dodaja Lebreton, ki ima na področju oceanskega modeliranja in podatkovne okoljske znanosti deset let izkušenj, lahko pri zmanjševanju zasičenosti s plastiko pomaga vsak. Onesnaženje morja s plastiko se začne že na ulici, pri tem, da ne odmetavamo smeti tja, kamor ne spadajo. Še večjo vlogo pa igra to, da premislimo o uporabi reciklirane plastike oziroma njeno uporabo preprosto omejimo. »Predvsem pa ne pozabite: kamorkoli greste – na morje, v nacionalne parke, reke – šteje vsaka pobrana smet.«
Upokojenci, oziroma kot si pravijo sami, penzionisti, vsako jutro telovadijo v bližnjem ljubljanskem parku. “Tudi v ekstremnih razmerah, ko je -10 stopinj, naliv ali grmenje,” pravi skoraj sedemdesetletni Mirko. Upokojenci med vadbo zajemajo energijo sonca in vesolja. Ko sem jih tako večkrat srečala, sem se jim pridružila. Še zdaleč nisem bila najbolj gibčna ali spretna. Tudi to se sčasoma spremeni, pravi Danica: “V začetku ne moreš stati na eni nogi, potem pa z veseljem. To je velik napredek!”
Nik Loukas je po številu kilometrov v zraku lani skoraj petkrat obkrožil Zemljo. Pred petimi leti je zaradi prebitih ur na letalu začel s pisanjem bloga InflightFeed. Tam objavlja informacije in fotografije hrane, ki jo strežejo med leti. Najslabši zajtrk je jedel na letu od Delhija do Pariza: “Rogljič je bil trd in posušen, naravnost odvraten. Obrok, ki ga ne bi smeli streči potnikom, sploh pa na tako dolgem letu.“
Več kot 180 osnovno in srednješolcev ta teden obiskuje poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko, ki ponuja 17 delavnic iz različnih področij za mlade tehnološke navdušence.
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Skupaj z anketiranci definiramo tri stvari oziroma pojave, ki se začnejo na črko k: kohezijska politika, konsolidacija in KKK.
Jessie Ware - Midnight Foster The People - I Love My Friends Future Islands Feat. Debbie Harry - Shadows Royal Blood - I Only Lie When I Love You Pvris - What's Wrong Haim - Ready For You Phoenix - Goodbye Soleil Cold War Kids Feat. Bishop Briggs - So Tied Up London Grammar - Non Believer Jaymes Young - Don't You Know Washed Out - Hard To Say Goodbye Wolf Alice - Don't Delete The Kisses Los Campesinos! - Renato Dall'ara Fickle Friends - Glue Vance Joy - Lay It On Me Everything Everything - Desire Childhood - Californian Light Vérité - When You're Gone Sigrid - Plot Twist Oh Wonder - Heart Strings Jorja Smith - Teenage Fantasy Grace Mitchell - Come Back For You
Kislih kumar bo kmalu konec in s tem tudi predvajanja letošnjih poletnih spotov na Valu 202. Junija sta se Katja Černela in Igorjem Velšetom zelo zabavala pri snemanju besedil. Brez iskanja pravega ambienta, kreativnega preizušanja in veliko smeha seveda ni mogoče najti pravega vzdušja, ki smo si ga zamislili. Njima gre to zelo dobro, poslušajte in se smejte!
Anže Langus Petrović – Dagi je basist, ki je od nekdaj želel biti v ozadju. Zdaj je napočil čas, da stopi v ospredje.
Ženska z iskrami v očeh. To je Dragica Trobec Zadnik. Čeprav se je pred kratkim upokojila, se še vedno rada oglasi v Mestnem muzeju v Ljubljani, saj jo tam čakajo njene velike ljubezni, njeni moški, kot pravi: Rihard Jakopič, Ivan Cankar, Oton Župančič … Ker je poleti čas, ko sprašujemo, katero knjigo nam priporočate za počitniško branje, je Tatjana Pirc to vprašala tudi Dragico Trobec Zadnik.
Rubrika Ljudje definirajo stvari … in ljudi. V njej ugotavljamo, ali je mogoče z glasom ljudstva to ali ono reč definirati čim enostavneje. Torej: kdo ali kaj je hipster?
Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo izurjenosti tako posadke helikopterja kot tudi reševalcev, saj se nesreče pogosto dogajajo v slabem vremenu in na težko dostopnih predelih, kar še dodatno otežuje reševanje. Število reševanj se je julija v primerjavi z istim mesecem lani povečalo s 54 na 97, junija so uspešno prvič pripeljali inkubator in do danes izvedli sedem prevozov inkubatorja. Aktivno so sodelovali tudi pri gašenju požarov in na pogorišča odvrgli približno 450.000 litrov vode.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, največji regionalni arhiv v Sloveniji, bo naslednje leto slavil stodvajseto obletnico. V času, ko je v Ljubljani županoval Ivan Hribar, leta 1898, je pesnik in teolog Anton Aškerc nastopil službo mestnega arhivarja. Zgodovinski arhiv Ljubljana zato krasi spominska plošča, na kateri je zapisana Aškerčeva misel o arhivu: “Vsa lokalna zgodovina …, se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv”. Direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana je magister Mitja Sadek, ki je zgodovinar, profesor latinščine, vodil je arhiv Dolenjske in Bele krajine, bil je tudi pedagog na različnih srednjih šolah. Gospod Sadek pravi, da se je treba vsakega dela lotiti s predanostjo
Trajektna štorija, ki je razvnela forumske pametnjakoviče. Starši so se vkrcali na trajekt, deklico pa pustili na obali. Posadka v Splitu ni hotela ustaviti plovila. Forumskim materam se to nikoli ne bi zgodilo, če bi se že, pa bi skočile v vodo in odplavale na obalo!
Festivalsko dogajanje na sotočju Soče in Tolminke se nadaljuje s sedmo izvedbo festivala Punk Rock Holiday. Od ponedeljka pa vse do jutri zvečer se bo na dveh odrih predstavilo skoraj 60 izvajalcev. Festival si sicer organizatorji, ki imajo pod okriljem tudi Metaldays, Overjam Reggae festival prihodnji teden in Motör City konec avgusta, želijo obdržati butičen. 5.000 obiskovalcev tako ostaja največje število. Med njimi je več kot 90 odstotkov tujcev, skoraj polovica prihaja iz Nemčije. Punk počitnice je obiskala tudi Mariša Bizjak.
Dijana Davtian, Rusinja armenskih korenin, že skoraj pet let živi v Sloveniji, končuje študij, zaradi katerega je prišla v Ljubljano, pred kratkim se je zaposlila, v Sloveniji se počuti odlično in varno. Tako varno, da celo svojega kolesa, s katerim se vozi po mestu, še ni nikoli zaklenila.
Neveljaven email naslov