Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nobelova velika požiralka denarja

06.10.2018

Smo v tednu Nobelovih nagrad … Z znanstvenimi imeni in dosežki, ki so odmevali v preteklih treh dneh, smo vas ta teden podrobneje že seznanjali, zdajle pa je čas za nekaj bolj sproščenega, romantičnega … ah, kaj bi ovinkarili … limonadastega in melodramatičnega! Alfred Nobel, po katerem se imenujejo nagrade, je v svojem življenju bajno obogatel na račun iznajdbe dinamita. No, v ljubezni pa mu rojenice niso bile tako naklonjene. Imel je le dve veliki ljubezni, ena od njih je bila usodna Sofija Hess, ki je v svoji mladosti živela v Celju in kamor je nekajkrat pripeljala tudi Nobela. Ob Veroniki in Frideriku je to torej druga velika ljubezenska zgodba, ki je zaznamovala mesto ob Savinji.

Slavni izumitelj dinamita je bil v dolgoletnem razmerju s Celjanko Sofijo Hess. Spoznal jo je kot prodajalko cvetja, od njega pa je izvabila velikanske vsote denarja.

Alfred Nobel, po katerem se imenujejo prestižne nagrade, ki jih razglasijo vsako leto na začetku oktobra, je v svojem življenju bajno obogatel na račun iznajdbe dinamita. V ljubezni pa mu rojenice niso bile tako naklonjene. Imel je le dve veliki ljubezni, ena od njih je bila usodna Sofija Hess, hči celjskega trgovca z lesom, ki je v svoji mladosti živela v Celju in kamor je nekajkrat pripeljala tudi Nobela. Ob Veroniki in Frideriku je to torej druga velika ljubezenska zgodba, ki je zaznamovala mesto ob Savinji.

Njuno razmerje bi lahko opisali kot telenovelo oziroma melodramo z vzponi in padci, razočaranji in izsiljevanji,” je njuno zgodbo, ki je vrsto desetletij ležala zamolčana in prikrita svetovni javnosti, opisal umetnostni zgodovinar in turistični vodič v Celju Matija Plevnik. Z njim smo se srečali na Gosposki ulici v Celju, pred Kvartirno hišo, kjer je nekaj časa živela Sofija in kjer so pred petimi leti tudi postavili kip Alfreda Nobela.

Dekle pred cvetočimi kulisami

Alfred in Sofija sta se spoznala leta 1876. Slavni izumitelj je bil tedaj v prvi polovici svojih 40 let. Pravkar je dobil košarico Berthe von Kinsky iz družine obubožanih avstrijskih grofov. Z odprtimi srčnimi ranami se je odpravil na Dunaj, da bi jo še enkrat skušal pregovoriti, vmes pa ga je zaneslo v zdravilišče Baden. Tam je po naključju zašel v neko prodajalno cvetja, kjer je kot prodajalka delala prav Sofija. “Natvezila mu je zgodbo o Pepelki, češ da ima zlobno mačeho, nemočnega očeta … in še preden je ugotovil, kaj ga je doletelo, je njegovo srce pripadalo Sofiji.” 25-letna Sofija, ki se je izdajala za sedem let mlajšo, je v Baden prišla iz Celja. “Pogrešala je velemestno življenje, Celje je bilo zanjo provincialno mestece,” je pojasnil Matija Golnar, vodja celjskega turističnega društva.

Snidenje pred cvetličnimi kulisami je preraslo v dolgotrajno in zapleteno razmerje. Kralj dinamita, ki je – kot piše Janez Cvirn – večino svojega časa preživel v kupejih vlakov, ki jih je v pismih imenoval »moje kotaleče se ječe«, je Sofiji najprej najel stanovanje, nato pa jo odpeljal s seboj v Pariz in jo namestil v razkošnem stanovanju. Kot Eliza Doolittle pri doktorju Henryju Higginsu je bila tudi Sofija Nobelov projekt. “Mogoče je, da je bil Nobel do nje pokroviteljski, skušal je igrati nestorja, a mu ni uspelo,” je razmišljal Plevnik.

Zaslužila več kot dvorni kancler

V dolgi korespondenci – Sofija je shranila 218 pisem, v katerih ga pogosto naslavlja z »bubi« – se je kot jara kača vlekla neskončna prošnja za denarno pomoč. “Rada bi te prosila, Alfred, da mi pošlješ nekaj denarja. Že 14 dni sem povsem brez denarja in morala sem zastaviti svoj zadnji prstan, da bi lahko živela …« (prevod Janez Cvirn). On pa ji je odgovarjal:

Ljuba Sofija in velika požiralka bankovcev. Med nama ne leži le prepad, ampak tisoč prepadov. Vidiš, ljubi otrok, luknja, ki jo mašiš z denarjem, je nenaravno velika in sam nikakor nisem pripravljen zapolniti oceana s svojimi prihranki.

Od prvega dne sem ti ponavljal, pridobi si ustrezno izobrazbo. Toda tebi se to ni zdelo potrebno in še zdaleč nisi hotela vsaj delno popraviti žalostnega stanja. Človek je lahko zaljubljen do ušes, toda pismo, kakršnega napišeš ti, lahko deluje le kot udarec v srce.

(prevod Janez Cvirn)

V 20. letih, vse do leta 1896, ko je Nobel umrl, ga je Sofija prepričala, da je zanjo odštel več deset tisoč takratnih goldinarjev. Dvorni kancler na habsburškem dvoru je imel letno rento nižjo od njenih letnih prejemkov, je pojasnil Plevnik, Golnar pa je dodal, da so najvišje plačani učitelji v Celju tedaj prejemali nekaj sto goldinarjev, kar je mizerna vsota v primerjavi s Sofijinimi prejemki.

Kot piše v lani objavljeni raziskovalni nalogi Pie Drofenik (mentor Marko Moškotevc) s celjske gimnazije Lava, je Sofija v današnji valuti letno porabila od 350 do 600 tisoč evrov. Po Nobelovi smrti pa je z izsiljevanjem izposlovala dosmrtno rento, ki bi danes znašala 115 tisoč evrov.

Za povrh pa Sofija Nobelu ni bila ravno najbolj zvesta. Očital ji je, da se je na njegov račun »zabavala s svojimi nižje mislečimi oboževalci«, njene ljubezenske afere naj bi bile po nekaterih teorijah vzrok, da ne podeljujejo Nobelove nagrade za matematiko, pripoveduje vodja mladinskega hotela MCC Celje, kjer imajo sobo in učilnico, posvečeni njeni zgodbi, Klemen Sagadin. “Hessova je imela otroka z madžarskim stotnikom, ki je bil matematik.”

Odtisi Nobela v Celju

Nobel se je v Celju s Sofijo ustavil vsaj dvakrat ali trikrat, čeprav časopisi o tem niso pisali. Tja je prihajal diskretno, ob tem pa stkal tudi dobre prijateljske vezi s tedanjim ravnateljem cinkarne, Sofijinim svakom Albertom Brunnerjem. Kot pripoveduje Golnar,  je “Brunner posodabljal svojo tovarno na podlagi tega poznanstva. Ena od predpostavk je, da je cinkarna krizo v poznih 20. letih 20. stoletja preživela prav zaradi takšnih posodobitev.”

Povezava Celja z Nobelom se v zadnjih letih le polagoma odstira. Pred petimi leti so, kot rečeno, na Gosposki, kjer je živela Sofija Hess, postavili kip slavnega izumitelja, v neposredni bližini je lokal z njegovim imenom, zgodbo so močno zagrabili tudi v Mladinskem hotelu MCC Celje. Tam imajo sobo in učilnico o tem. “Ta zgodba ima ogromen potencial,” je povedal Sagadin, “dejstvo je, da je bil Nobel eden od najbolj vplivnih ljudi svojega časa. Po tej zgodbi bi si turist Celje zapomnil še dolgo časa.”

 


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Nobelova velika požiralka denarja

06.10.2018

Smo v tednu Nobelovih nagrad … Z znanstvenimi imeni in dosežki, ki so odmevali v preteklih treh dneh, smo vas ta teden podrobneje že seznanjali, zdajle pa je čas za nekaj bolj sproščenega, romantičnega … ah, kaj bi ovinkarili … limonadastega in melodramatičnega! Alfred Nobel, po katerem se imenujejo nagrade, je v svojem življenju bajno obogatel na račun iznajdbe dinamita. No, v ljubezni pa mu rojenice niso bile tako naklonjene. Imel je le dve veliki ljubezni, ena od njih je bila usodna Sofija Hess, ki je v svoji mladosti živela v Celju in kamor je nekajkrat pripeljala tudi Nobela. Ob Veroniki in Frideriku je to torej druga velika ljubezenska zgodba, ki je zaznamovala mesto ob Savinji.

Slavni izumitelj dinamita je bil v dolgoletnem razmerju s Celjanko Sofijo Hess. Spoznal jo je kot prodajalko cvetja, od njega pa je izvabila velikanske vsote denarja.

Alfred Nobel, po katerem se imenujejo prestižne nagrade, ki jih razglasijo vsako leto na začetku oktobra, je v svojem življenju bajno obogatel na račun iznajdbe dinamita. V ljubezni pa mu rojenice niso bile tako naklonjene. Imel je le dve veliki ljubezni, ena od njih je bila usodna Sofija Hess, hči celjskega trgovca z lesom, ki je v svoji mladosti živela v Celju in kamor je nekajkrat pripeljala tudi Nobela. Ob Veroniki in Frideriku je to torej druga velika ljubezenska zgodba, ki je zaznamovala mesto ob Savinji.

Njuno razmerje bi lahko opisali kot telenovelo oziroma melodramo z vzponi in padci, razočaranji in izsiljevanji,” je njuno zgodbo, ki je vrsto desetletij ležala zamolčana in prikrita svetovni javnosti, opisal umetnostni zgodovinar in turistični vodič v Celju Matija Plevnik. Z njim smo se srečali na Gosposki ulici v Celju, pred Kvartirno hišo, kjer je nekaj časa živela Sofija in kjer so pred petimi leti tudi postavili kip Alfreda Nobela.

Dekle pred cvetočimi kulisami

Alfred in Sofija sta se spoznala leta 1876. Slavni izumitelj je bil tedaj v prvi polovici svojih 40 let. Pravkar je dobil košarico Berthe von Kinsky iz družine obubožanih avstrijskih grofov. Z odprtimi srčnimi ranami se je odpravil na Dunaj, da bi jo še enkrat skušal pregovoriti, vmes pa ga je zaneslo v zdravilišče Baden. Tam je po naključju zašel v neko prodajalno cvetja, kjer je kot prodajalka delala prav Sofija. “Natvezila mu je zgodbo o Pepelki, češ da ima zlobno mačeho, nemočnega očeta … in še preden je ugotovil, kaj ga je doletelo, je njegovo srce pripadalo Sofiji.” 25-letna Sofija, ki se je izdajala za sedem let mlajšo, je v Baden prišla iz Celja. “Pogrešala je velemestno življenje, Celje je bilo zanjo provincialno mestece,” je pojasnil Matija Golnar, vodja celjskega turističnega društva.

Snidenje pred cvetličnimi kulisami je preraslo v dolgotrajno in zapleteno razmerje. Kralj dinamita, ki je – kot piše Janez Cvirn – večino svojega časa preživel v kupejih vlakov, ki jih je v pismih imenoval »moje kotaleče se ječe«, je Sofiji najprej najel stanovanje, nato pa jo odpeljal s seboj v Pariz in jo namestil v razkošnem stanovanju. Kot Eliza Doolittle pri doktorju Henryju Higginsu je bila tudi Sofija Nobelov projekt. “Mogoče je, da je bil Nobel do nje pokroviteljski, skušal je igrati nestorja, a mu ni uspelo,” je razmišljal Plevnik.

Zaslužila več kot dvorni kancler

V dolgi korespondenci – Sofija je shranila 218 pisem, v katerih ga pogosto naslavlja z »bubi« – se je kot jara kača vlekla neskončna prošnja za denarno pomoč. “Rada bi te prosila, Alfred, da mi pošlješ nekaj denarja. Že 14 dni sem povsem brez denarja in morala sem zastaviti svoj zadnji prstan, da bi lahko živela …« (prevod Janez Cvirn). On pa ji je odgovarjal:

Ljuba Sofija in velika požiralka bankovcev. Med nama ne leži le prepad, ampak tisoč prepadov. Vidiš, ljubi otrok, luknja, ki jo mašiš z denarjem, je nenaravno velika in sam nikakor nisem pripravljen zapolniti oceana s svojimi prihranki.

Od prvega dne sem ti ponavljal, pridobi si ustrezno izobrazbo. Toda tebi se to ni zdelo potrebno in še zdaleč nisi hotela vsaj delno popraviti žalostnega stanja. Človek je lahko zaljubljen do ušes, toda pismo, kakršnega napišeš ti, lahko deluje le kot udarec v srce.

(prevod Janez Cvirn)

V 20. letih, vse do leta 1896, ko je Nobel umrl, ga je Sofija prepričala, da je zanjo odštel več deset tisoč takratnih goldinarjev. Dvorni kancler na habsburškem dvoru je imel letno rento nižjo od njenih letnih prejemkov, je pojasnil Plevnik, Golnar pa je dodal, da so najvišje plačani učitelji v Celju tedaj prejemali nekaj sto goldinarjev, kar je mizerna vsota v primerjavi s Sofijinimi prejemki.

Kot piše v lani objavljeni raziskovalni nalogi Pie Drofenik (mentor Marko Moškotevc) s celjske gimnazije Lava, je Sofija v današnji valuti letno porabila od 350 do 600 tisoč evrov. Po Nobelovi smrti pa je z izsiljevanjem izposlovala dosmrtno rento, ki bi danes znašala 115 tisoč evrov.

Za povrh pa Sofija Nobelu ni bila ravno najbolj zvesta. Očital ji je, da se je na njegov račun »zabavala s svojimi nižje mislečimi oboževalci«, njene ljubezenske afere naj bi bile po nekaterih teorijah vzrok, da ne podeljujejo Nobelove nagrade za matematiko, pripoveduje vodja mladinskega hotela MCC Celje, kjer imajo sobo in učilnico, posvečeni njeni zgodbi, Klemen Sagadin. “Hessova je imela otroka z madžarskim stotnikom, ki je bil matematik.”

Odtisi Nobela v Celju

Nobel se je v Celju s Sofijo ustavil vsaj dvakrat ali trikrat, čeprav časopisi o tem niso pisali. Tja je prihajal diskretno, ob tem pa stkal tudi dobre prijateljske vezi s tedanjim ravnateljem cinkarne, Sofijinim svakom Albertom Brunnerjem. Kot pripoveduje Golnar,  je “Brunner posodabljal svojo tovarno na podlagi tega poznanstva. Ena od predpostavk je, da je cinkarna krizo v poznih 20. letih 20. stoletja preživela prav zaradi takšnih posodobitev.”

Povezava Celja z Nobelom se v zadnjih letih le polagoma odstira. Pred petimi leti so, kot rečeno, na Gosposki, kjer je živela Sofija Hess, postavili kip slavnega izumitelja, v neposredni bližini je lokal z njegovim imenom, zgodbo so močno zagrabili tudi v Mladinskem hotelu MCC Celje. Tam imajo sobo in učilnico o tem. “Ta zgodba ima ogromen potencial,” je povedal Sagadin, “dejstvo je, da je bil Nobel eden od najbolj vplivnih ljudi svojega časa. Po tej zgodbi bi si turist Celje zapomnil še dolgo časa.”

 


14.10.2017

Notice 14.10.

Bomb Shell je energična mlada skupina na slovenski glasbeni sceni. V okviru projekta Imamo novo glasbo predstavljamo njeno skladbo Poletim.


14.10.2017

Reševalni pas na avtocesti

Ob zgoščevanju in zastoju prometa se umikamo skrajno levo in desno, torej tudi prek črte ter na odstavni pas, ki se zdaj s spremembo zakonodaje širi za vsaj dva metra.


12.10.2017

Punkomentarec (2017)

Ura in pol četrtkovega večera je bila na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej ste lahko slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa je posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.


12.10.2017

Punkomentarec – 30 plus 10 let po prvem koncertu skupine Pankrti

Ura in pol četrtkovega večera bo na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej boste slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa bo posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.


12.10.2017

Notice 12.10.

Po več kot enoletnem delu je ekipa filma Železne stopinje pripravljena na premiero, ki bo 13.10.2017 v Kinu Šiška. Producent in idejni vodja projekta Denis Brnčič pravi, da so metalci eni najbolj zvestih pripadnikov katerekoli subkulture. Film Železne stopinje bo dokumentiral heavy metal sceno na Slovenskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.


10.10.2017

Ožigosano 058

MRFY - ANAKIN THE 1975 - MILK RATIONALE - RE:UP RATIONALE - OIL AND WATER ALICE BLUE - HEARTBEAT AQUILO - THIN KELELA - LKM KELELA - BLUE LIGHT DANDELION CHILDREN - NUMB RYAN ADAMS - BACK IN YOUR HEAD LIV - HURTS TO LIV GRYFFIN - NOBODY COMPARES TO YOU CULTS - OFFERING LEON - NO GOODBYES KELE OKEREKE feat. OLLY ALEXANDER - GROUNDS FOR RESENTMENT AGES AND AGES - HOW IT FEELS CHELSEA CUTTLER - YOU MAKE ME CHELSEA CUTTLER - SNOW IN OCTOBER LAUV - EASY LOVE MAJID JORDAN FEAT. DVSN - MY IMAGINATION MANCHESTER ORCHESTRA - THE GOLD MANCHESTER ORCHESTRA - THE ALIEN SLOW DANCER - DON'T BELIEVE SABRINA CLAUDIO – FROZEN


09.10.2017

Notice 9.10

Novosti iz sveta tuje glasbe.


07.10.2017

Genotipizacija medvedov

Eden največjih izzivov za strokovnjake, ki se ukvarjajo s prosto živečimi živalmi je - kako ugotoviti koliko jih je? Kako jih prešteti? Kako oceniti njihovo številčnost? Slovenski strokovnjaki že vse od leta 2007 za to uporabljajo genetiko - s pomočjo genske analize najdenih iztrebkov ocenijo številčnost populacije. To so pri nas naredili tudi pri preštevanju medvedov - v okviru projekta Life Dinalp Bear so naši strokovnjaki, vodilni v svetu na tem področju, z izpopolnjeno molekularno genetsko analizo ocenili, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 564 medvedov. Glede na leto 2007, ko so jih prvič prešteli na ta način je to kar tretjinski, 33% porast populacije. Kako natančno je tovrstno štetje, kaj sploh je molekularna genetika, kako je potekala raziskava in kakšne so njene posledice?


05.10.2017

Notice 5.10.

Dare Kaurič je eden najbolj prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev v slovenskem pop miljeju. Pa ne samo tam; njegova zgodba se je začela v punk bendu Kuzle v 80-ih, nadaljevala s projektom Radio Panoi in duetom Bojler, v 90-ih pa je pristal v Kingstonih. Vmes pa spisal tudi nekaj hitov za Zablujeno Generacijo.


03.10.2017

Ožigosano 057

BANKS - UNDERDOG BORNS - SWEET DREAMS MOKITA & MATY NOYES - GOODBYE SHOUT OUT LOUDS - TONIGHT I HAVE TO LEAVE IT SHOUT OUT LOUDS - FALL HARD OSCAR AND THE WOLF - RUNAWAY LANY - SUPER FAR JORJA SMITH X PREDITAH - ON MY MIND LIGHTS - WE WERE HERE THE NEIGHBOURHOOD - YOU GET ME SO HIGH THE NEIGHBOURHOOD - SADDERDAZE LIZ HUETT - STFU & HOLD ME (explicit) ELLI INGRAM - TABLE FOR TWO FIRST AID KIT - IT'S A SHAME NICK MULVEY - UNCONDITIONAL THE HORRORS - POINT OF NO REPLY THE HORRORS - WORLD BELOW CULTS - I TOOK YOUR PICTURE JORDAN RAKEI - LUCID GIRLPOOL - IT GETS MORE BLUE NOW, NOW - YOURS R I T U A L - WOULDN'T BE LOVE R I T U A L - DROWN THE LOVERS


03.10.2017

Reportaži: festival Waves in projekt Czeching

Povedano drugače: od blizu vidiš šraufe, ki vrtijo to kolesje.


02.10.2017

Notice 2.10.

Novosti iz sveta tuje glasbe.


29.09.2017

Katalonija pred prelomnim referendumom o neodvisnosti

Katalonci se pripravljajo na nedeljski referendum o neodvisnosti te regije na severovzhodu Španije. V mestih in vaseh trenutno vlada nekakšno izredno stanje, saj španska vlada izvedbi referenduma nasprotuje in prek groženj s finančnimi in zapornimi kaznimi za uradnike in politične predstavnike, racijami, prevzemom nadzora nad financami te avtonomne regije in intenzivnim iskanjem volilnih lističev ter skrinjic pritiska na lokalne oblasti. Razmere komentira Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, ki že več kot desetletje podrobno spremlja razvoj razprav o katalonski neodvisnosti.


28.09.2017

Notice 28.9.2017

V glasbenih Noticah smo nadaljevalio krog predstavitev izbrancev razpisa Imamo novo glasbo. Gre za sodelovanje naše hiše in ministrstva za kulturo, namen razpisa pa je predvsem spodbujanje produkcije novih skladb v slovenskem jeziku ter povečanje deleža kakovostne domače glasbe. Tokrat so bili na vrsti rokerji Up N' downs.


28.09.2017

Sirskega brivca Ahmada Shamieha po 19. mesecih v Sloveniji hočejo vrniti na Hrvaško

Ahmada, ki je uspešen primer integracije, Slovenija po 19. mesecih vrača na Hrvaško. Ni jasno po kakšnem ključu. "Rabim delo, pravijo, da ne morem, ker imam Dublin. Rad bi se šolal, pravijo, da imam Dublin. Rad bi jedel, pravijo, da imam Dublin. Ti imaš dušo, jaz imam dušo. Ti imaš srce, jaz imam srce. Kaj delam jaz narobe?"


27.09.2017

Izola ponoči?

Odzvali smo se na pismo poslušalke iz Izole, ki je opozorila na slabo javno razsvetljavo v starem mestnem jedru Izole.


27.09.2017

Maribor v vroči Sevilli doživel hladen tuš

Domača ekipa je bila boljša, podjetnejša, učinkovitejša. Rutinirano je zmagala in potrdila svoj evropski sloves.


26.09.2017

Ožigosano 056

MORRISSEY - SPENT THE DAY IN BED GAŠPER FEAT. ZALA KRALJ - VALOVI WILD BEASTS - PUNK DRUNK & TREMBLING WILD BEASTS - BED OF NAILS TOVE LO - DISCO TITS TOVE STYRKE - MISTAKES BEN GIBBARD - THE CONCEPT FUTURSKI - DECISIONS FUTURSKI - PRESSURE OF YOUR PRESSURE ARIEL PINK - FEELS LIKE HEAVEN RY X - BAD LOVE MUNA - ON MY WAY LEON - I BELIEVE IN US ODESZA FEAT. NAOMI WILD - HIGHER GROUND ODESZA FEAT. LEON BRIDGES - ACROSS THE ROOM JESSIE WARE - ALONE FATHER JOHN MISTY - THINGS IT WOULD HAVE BEEN HELPFUL TO KNOW BEFORE THE REVOLUTION ANNA LEONE - MY SOUL I KAT DAHLIA - BODY AND SOUL


25.09.2017

Notice 25.9.

Novosti iz sveta tuje glasbe.


Stran 78 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov