Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”
Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.
Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.
Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.
“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”
Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.
Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.
Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.
“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “
EMPIRE OF THE SUN - HIGH AND LOW SHURA - WHAT HAPPENED TO US 04:09 IZZY BIZU - WHITE TIGER IZZY BIZU - SKINNY THE TALLEST MAN ON EARTH - RIVERS BANKS & STEELZ - GIANT WILD BEASTS - BIG CAT PLACEBO - JESUS' SON TWO DOOR CINEMA CLUB -BAD DECISIONS JAMES VINCENT MCMORROW - BREAKING HEARTS JAMES VINCENT MCMORROW - GOLD JAMES VINCENT MCMORROW - RISING WATER FOALS - ALBATROSS THE MACCABEES - SOMETHING LIKE HAPPINESS JIMMY EAT WORLD - SURE AND CERTAIN THE TEMPER TRAP - SUMMER'S ALMOST GONE SKINSHAPE - SUMMER INGRID MICHAELSON - STILL THE ONE SLOW CLUB - REBECCA CASANOVA BON IVER - "33 "GOD" FRANCIS AND THE LIGHTS FEAT. BON IVER - FRIENDS LIV DAWSON - STILL YUMI ZOUMA - KEEP IT CLOSE TO ME JARRYD JAMES FEAT. BROODS - 1000X BILLIE MARTEN – LIONHEARTED
Ali še kdo prakticira format klasičnega otroštva, takega blago nenadzorovanega, z žogo, frendi, fračo, enim res dobrim farajcajgom in rabutanjem ter stavkom, "do večerje bodi doma", ali je treba tudi otrokov prostočasni urnik, da ne bi ždeli za kompom in telefonom, nabutat z violino, kitajščino, gimnastiko in jogo, skratka z nečim uporabnim?
Priporoča avdio knjigo: Noel Janis- Norton- Calmer, easier happier parenting
Žiga Novak priporoča avdio knjigo Noel Janis -Norton: Calmer easier happier parenting
BANKS - FUCK WITH MYSELF BANKS - GEMINI FEED BANKS - MIND GAMES HONNE - WARM ON A COLD NIGHT BLOOD ORANGE - BUT YOU WHITE LIES - TAKE IT OUT ON ME BLOSSOMS - HONEY SWEET BEAR'S DEN - AULD WIVES WARPAINT - NEW SONG TORUL - SAVIOUR OF LOVE PHANTOGRAM - YOU DON'T GET ME HIGH ANYMORE AURORA - I WENT TOO FAR JONES - MELT LIV DAWSON - TAPESTRY GLASS ANIMALS - YOUTH TWO DOOR CINEMA CLUB - ARE WE READY? (WRECK) SLOTFACE - TAKE ME DANCING CRYSTAL FIGHTERS - ALL NIGHT THE NAKED AND FAMOUS - HIGHER SWEVEN - WAY AWAY SWEVEN - FINGERTIPS BON IVER - DEATH BREAST MABEL - THINKING OF YOU ALESSIA CARA - SCARS TO YOUR BEAUTIFUL RAYE - DISTRACTION NAO - GIRLFRIEND
Nino Batagelj ima neizmeren smisel za humor. Vsaj pred, med in po snemanju tega pogovora za knjižni namig sem se nasmejala do solz, pa čeprav je iz njegovih ust padla tudi kaka črna šala na svoj račun. Zakaj? Ker je osemindvajset letni Nino pred leti utrpel poškodbo hrbtenice, postal tetraplegik in pristal na “okroglih nogah”, ki zdaj ne rolkajo več, temveč vozičkajo po rampi.
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)
Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.
Neveljaven email naslov