Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”
Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.
Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.
Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.
“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”
Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.
Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.
Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.
“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov