Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki velja za največji regonalni arhiv v Slovenji, zaznamuje 120 let. "Arhivi pri nas še vedno v slabih prostorih, a na pragu digitalizacije."
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Če bi vse pisno, kar hrani, zložili v vrsto, bi ta segala od središča Ljubljane do Grosuplja. “V Ljubljani hranimo približno polovico tega,” razlaga direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek, “lahko si predstavljate, kako je, ko pride stranka k nam in si želi točno določen dokument.” Sadek delo arhivista primerja z detektivskim delom. Arhivisti morajo biti po njegovem široko razgledani, interdisciplinarno naravnani, pripravljeni sedeti dolge ure in za povrh z nekakšnim “erosom za zgodovino.”
“Pri nas pravimo, da obolevamo za arhivitisom.”
Zgodovinski arhiv Ljubljana letos zaznamuje 120-letnico obstoja. Kot prvi arhivar je bil v njem zaposlen pesnik in duhovnik Anton Aškerc, ki velja tudi za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem.
Iz njegovih časov so v t.i. francoski sobi v depojih arhiva še vedno vidne stopnice, ki se končajo dobesedno v steni. “Po teh stopnicah je Aškerc prenašal gradivo iz arhivskih depojev, ki so bili tu, kjer je arhiv zdaj. Njegova pisarna pa je bila tam, kjer so danes prostori Mestne občine Ljubljana. Oboje so pozneje umetno pregradili s steno,” razlaga Sadek.
Ohranili so se tudi Aškerčevi zapisi, ko je le pet dni po nastopu službe julija 1898 ugotavljal klavrno stanje arhiva in kaj vse bi bilo treba storiti.
“Načrt mojega dela bi bil torej, da moram dati posamezne kose, knjige et cetera osnažiti prahu, ki se ga je nabralo na cente. Drugače stvari ni moč v roke jemati. Arhivno sobo je treba očistiti nepotrebnih ropotij, na primer mišjih pasti, bobnov et cetera. Soba se mora vsak dan temeljito prezračiti, zakaj zrak v njej je grozen in človeku, ki dela v njej, naravnost poguben.”
Sprva je bil mestni arhiv, pozneje pa se je preoblikoval v regionalnega. Pokriva območje nekdanje dežele Kranjske od Jesenic do Metlike, območje, na katerem živi približno polovica prebivalstva Slovenije. Hranijo na primer izvleček urbarja deželnoknežjega mesta Kranj iz sredine 18. stoletja, notni zapis glasbe Marjana Kozine za prvi slovenski zvočni igrani in celovečerni film Na svoji zemlji iz leta 1948, Tavčarjevo poročno fotografijo, oporoko Janeza Trdine (17. maj 1893), člansko izkaznico Stanka Bloudka v Mednarodnem olimpijskem komiteju iz leta 1948 in tako naprej.
Ena od rednih strank v arhivu je doktorica zgodovinskih znanosti Dragica Čeč, ki včasih delu v arhivu posveti tudi več deset ur na teden. “Kot raziskovalka se rada ukvarjam z mikrozgodovino, iščem življenjske zgodbe ljudi. Zanimivo je slediti temu, kako se te zgodbe sestavljajo v zelo različnih dokumentih, celo različnih arhivih.”
Trenutno brska po gradivu o oskrbi revnih in starostnikov v prvi polovici 19. stoletja. Da se lahko prebije skozi metre po večini pisnega gradiva – papir iz tistih časov je, mimogrede, dosti težji od tega, ki ga poznamo danes –, mora znati brati gotico, razumeti nemško, italijansko in latinsko.
Arhivsko gradivo se zlasti v zadnjem obdobju pospešeno spreminja, postaja digitalno. “Arhivi se transformirajo, prilagajajo se razvoju, postali bodo arhivi digitalnih zapisov,” razlaga Sadek. Spremenili so se tudi uporabniki, ki pričakujejo, da se bodo do vsega dokopali že s klikom. A v arhivih ne gre tako hitro, dodaja Dragica Čeč. “Opažam, da želi moderni obiskovalec dobiti vse na pladnju. A to ni nekaj, kar lahko dobiš z enim klikom. Tu je pomembna potrpežljivost, biti moraš vztrajen.”
Nekatere težave pa so identične Aškerčevim časom. “Za slovensko arhivistiko je znano, da deluje v zelo slabih prostorskih razmerah. Pri nas ni niti enega namensko zgrajenega arhiva. Konkretno naš v Ljubljani in Novem mestu deluje v zelo slabih pogojih. Kot taki ne moremo izpolnjevati svojega arhivskega poslanstva v tako veliki meri, kot bi želeli,” je kritičen Sadek.
Pa še jezkovni poduk: Arhivist ni enako arhivar, opozarja Sadek. Za arhivista se zahteva sedma stopnja izobrazbe, njegovo delo je bolj interdisciplinarno, medtem ko lahko delo arhivarja opravlja nekdo s peto stopnjo izobrazbe.
arhivíst -a m (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje: filmski arhivisti; sodelovanje arhivistov in kustosovarhivár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar
Zgodovinski arhiv je danes največji slovenski regionalni arhiv. V enotah v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu in Idriji hrani okoli 16 tekočih km gradiva. V letu svoje okrogle obletnice so na svoji spletni strani objavili vrsto zanimivih dokumentov iz zgodovine, med drugim digitalizirane zapisnike sej ljubljanskega mestnega sveta od leta 1520 naprej, vsak mesec pa objavijo tudi novo arhivalijo, najzanimivejše arhivske dokumente, ki jim pridejo pod prste.
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki velja za največji regonalni arhiv v Slovenji, zaznamuje 120 let. "Arhivi pri nas še vedno v slabih prostorih, a na pragu digitalizacije."
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Če bi vse pisno, kar hrani, zložili v vrsto, bi ta segala od središča Ljubljane do Grosuplja. “V Ljubljani hranimo približno polovico tega,” razlaga direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek, “lahko si predstavljate, kako je, ko pride stranka k nam in si želi točno določen dokument.” Sadek delo arhivista primerja z detektivskim delom. Arhivisti morajo biti po njegovem široko razgledani, interdisciplinarno naravnani, pripravljeni sedeti dolge ure in za povrh z nekakšnim “erosom za zgodovino.”
“Pri nas pravimo, da obolevamo za arhivitisom.”
Zgodovinski arhiv Ljubljana letos zaznamuje 120-letnico obstoja. Kot prvi arhivar je bil v njem zaposlen pesnik in duhovnik Anton Aškerc, ki velja tudi za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem.
Iz njegovih časov so v t.i. francoski sobi v depojih arhiva še vedno vidne stopnice, ki se končajo dobesedno v steni. “Po teh stopnicah je Aškerc prenašal gradivo iz arhivskih depojev, ki so bili tu, kjer je arhiv zdaj. Njegova pisarna pa je bila tam, kjer so danes prostori Mestne občine Ljubljana. Oboje so pozneje umetno pregradili s steno,” razlaga Sadek.
Ohranili so se tudi Aškerčevi zapisi, ko je le pet dni po nastopu službe julija 1898 ugotavljal klavrno stanje arhiva in kaj vse bi bilo treba storiti.
“Načrt mojega dela bi bil torej, da moram dati posamezne kose, knjige et cetera osnažiti prahu, ki se ga je nabralo na cente. Drugače stvari ni moč v roke jemati. Arhivno sobo je treba očistiti nepotrebnih ropotij, na primer mišjih pasti, bobnov et cetera. Soba se mora vsak dan temeljito prezračiti, zakaj zrak v njej je grozen in človeku, ki dela v njej, naravnost poguben.”
Sprva je bil mestni arhiv, pozneje pa se je preoblikoval v regionalnega. Pokriva območje nekdanje dežele Kranjske od Jesenic do Metlike, območje, na katerem živi približno polovica prebivalstva Slovenije. Hranijo na primer izvleček urbarja deželnoknežjega mesta Kranj iz sredine 18. stoletja, notni zapis glasbe Marjana Kozine za prvi slovenski zvočni igrani in celovečerni film Na svoji zemlji iz leta 1948, Tavčarjevo poročno fotografijo, oporoko Janeza Trdine (17. maj 1893), člansko izkaznico Stanka Bloudka v Mednarodnem olimpijskem komiteju iz leta 1948 in tako naprej.
Ena od rednih strank v arhivu je doktorica zgodovinskih znanosti Dragica Čeč, ki včasih delu v arhivu posveti tudi več deset ur na teden. “Kot raziskovalka se rada ukvarjam z mikrozgodovino, iščem življenjske zgodbe ljudi. Zanimivo je slediti temu, kako se te zgodbe sestavljajo v zelo različnih dokumentih, celo različnih arhivih.”
Trenutno brska po gradivu o oskrbi revnih in starostnikov v prvi polovici 19. stoletja. Da se lahko prebije skozi metre po večini pisnega gradiva – papir iz tistih časov je, mimogrede, dosti težji od tega, ki ga poznamo danes –, mora znati brati gotico, razumeti nemško, italijansko in latinsko.
Arhivsko gradivo se zlasti v zadnjem obdobju pospešeno spreminja, postaja digitalno. “Arhivi se transformirajo, prilagajajo se razvoju, postali bodo arhivi digitalnih zapisov,” razlaga Sadek. Spremenili so se tudi uporabniki, ki pričakujejo, da se bodo do vsega dokopali že s klikom. A v arhivih ne gre tako hitro, dodaja Dragica Čeč. “Opažam, da želi moderni obiskovalec dobiti vse na pladnju. A to ni nekaj, kar lahko dobiš z enim klikom. Tu je pomembna potrpežljivost, biti moraš vztrajen.”
Nekatere težave pa so identične Aškerčevim časom. “Za slovensko arhivistiko je znano, da deluje v zelo slabih prostorskih razmerah. Pri nas ni niti enega namensko zgrajenega arhiva. Konkretno naš v Ljubljani in Novem mestu deluje v zelo slabih pogojih. Kot taki ne moremo izpolnjevati svojega arhivskega poslanstva v tako veliki meri, kot bi želeli,” je kritičen Sadek.
Pa še jezkovni poduk: Arhivist ni enako arhivar, opozarja Sadek. Za arhivista se zahteva sedma stopnja izobrazbe, njegovo delo je bolj interdisciplinarno, medtem ko lahko delo arhivarja opravlja nekdo s peto stopnjo izobrazbe.
arhivíst -a m (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje: filmski arhivisti; sodelovanje arhivistov in kustosovarhivár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar
Zgodovinski arhiv je danes največji slovenski regionalni arhiv. V enotah v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu in Idriji hrani okoli 16 tekočih km gradiva. V letu svoje okrogle obletnice so na svoji spletni strani objavili vrsto zanimivih dokumentov iz zgodovine, med drugim digitalizirane zapisnike sej ljubljanskega mestnega sveta od leta 1520 naprej, vsak mesec pa objavijo tudi novo arhivalijo, najzanimivejše arhivske dokumente, ki jim pridejo pod prste.
Urban Praprotnik priporoča knjigo Zgodba človeškega telesa avtorja Daniela E.Liebermana.
ROONEY - ALL THE BEAUTIFUL PEOPLE LITTLE SCREAM - LOVE AS A WEAPON GEORGE MAPLE FEAT. GOLDLINK- STICKS & STONES RAYE - DISTRACTION RADIOHEAD - TRUE LOVE WAITS MINOR VICTORIES - SCATTERED ASHES (SONG FOR RICHARD) LOCAL NATIVES - PAST LIVES KRRUM - HARD ON YOU BAND OF HORSES - CASUAL PARTY BAND OF HORSES - IN A DRAWER ASTRID S - HURTS SO GOOD HANNAH JANE LEWIS - WHY START A WAR SPRING KING - THE SUMMER MEMORYHOUSE - SARAH ANOHNI - 4 DEGREES ALUNAGEORGE FEAT. ZHU - MY BLOOD THRICE - BLACK HONEY CAGE THE ELEPHANT - TROUBLE, TUSKS - FALSE JMSN - MOST OF ALL KLLO - BOLIDE GREAT AMERICAN CANYON BAND - ONLY YOU REMAIN GREAT AMERICAN CANYON BAND - CRASH GREAT AMERICAN CANYON BAND - COME HOME
UGH! - 1975\t\t SILLY ME - YEASAYER\t\t SOMEONE THAT LOVES YOU - HONNE FEAT. IZZY BIZU SHOW ME - MARA WHERE THE HELL ARE MY FRIENDS - LANY\t BAD HABITS - THE LAST SHADOW PUPPETS LIKE KIDS - SUEDE\t I WILL FOLLOW YOU - RIVVRS\t\t CLOUDLESS SKIES - JAKOB KOBAL\t\t GETAWAY - BLOSSOMS\t\t\t YOU STOLE MY HEART AWAY - NIKI & THE DOVE BENEATH THE CONCRETE - LUH\t SOMETHING FOR NOTHING - RATIONALE WAVES [REMIX] - MIGUEL FEAT. KACEY MUSGRAVES FREE - BROODS FOOL TO LOVE - NAO\t\t FIVE MINUTES - HER\t A WONDERFUL LIFE - BRIAN FALLON\t SINCE WE WERE KIDS - ARTHUR BEATRICE WHAT IF I GO - MURA MASA\t BLACK MAN IN A WHITE WORLD - MICHAEL KIWANUKA\t VV VIOLENCE - JESSY LANZA\t GOOD TO LOVE - FKA TWIGS LONELY SOULS\t- MALIDAH\t BOURBON - GALLANT
WILD BEASTS - GET MY BANG LIIMA - YOUR HEART BAND OF SKULLS - SO GOOD KOALA VOICE - FRIDA NIPL CHVRCHES – WARNING CALL GAŠPER FEAT. VANESA - ADDICTIVE LOVE THE STONE ROSES - ALL FOR ONE CATFISH AND THE BOTTLEMEN - GLASGOW METRONOMY - OLD SKOOL\t PHORIA - EVERYTHING BETA TEGAN & SARA - BOYFRIEND MO - FINAL SONG INGRID MICHAELSON - HELL NO LAUREL - SAN FRANCISCO (DIRTY) DMA'S - LAY DOWN YOUNG THE GIANT - SOMETHING TO BELIEVE IN BANKS AND STEELZ FEAT. GHOSTFACE KILLAH - LOVE + WAR BIBI BOURELLY - WHAT IF GLASS ANIMALS - LIFE ITSELF (RADIO EDIT) BORNS - AMERICAN MONEY THE TEMPER TRAP - BURN\t\t\t\t MARIAN HILL - I KNOW WHY BROODS - COULDN'T BELIEVE JAMES BLAKE & BON IVER - I NEED A FOREST FIRE\t ROSIE LOWE FEAT. LITTLE SIMZ - SO HUMAN\t BRODKA - SANTA MUERTE
Mihi sprašuje, ali bi tožili svoje starše, če bi našli na družabnem omrežju staro fotografijo sebe na kahlici.
Julija bo minilo 60 let od izida filma Dolina miru režiserja Franceta Štiglica. Štiglic je bil leta 1957 nominiran za zlato palmo za režijo, glavni igralec John Kitzmiller pa je kot prvi temnopolti igralec na tem festivalu prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Film se letos vrača na festival in je prvi slovenski film, ki je uvrščen v uradni festivalski program Cannes Classics. Dolino miru bodo predvajali 18. maja, projekcije se bosta udeležila tudi v filmu glavna otroška igralca Tugo Štiglic in Eveline Wohlfeiler, ki se od snemanja nista več srečala. Velika čast slovenskemu filmu in režiserju Francetu Štiglicu, ki se je v Cannesu za zlato palmo potegoval kar trikrat, a smo na to (skoraj) vsi pozabili.
Nebuloze o hitrem hujšanju, znanju tujega jezika v desetih dnevih, preparatih za gube in ostalih prepričljivih oglasih.
Svojevrstna in legendarna šahista, Američan Bobby Fischer in Slovenec Albin Planinc, sta umrla oba stara 64 let. Šahovnica ima 64 črno-belih polj. Slučajno? Morda. To je zgodba o slovenskem šahovskem velemojstru, ki je ob prvem večjem uspehu leta 1969 dopoldne delal v tovarni Rog, popoldne pa premagoval favorite na Vidmarjevem memorialu. O Albinu Planincu pripoveduje Matej Šebenik, slovenski šahovski velemojster mlajše generacije. Uporabljeni so tudi odlomki iz oddaje Telstar: Totalni gambit Albina Planinca.
FLUME FEAT. TOVE LO - SAY IT THE BOXER REBELLION - WEAPON THE 1975 - A CHANGE OF HEART ARTHUR BEATRICE - SINCE WE WERE KIDS JAKOB KOBAL - CLOUDLESS SKIES FOY VANCE - UPBEAT FEELGOOD AOSOON - THE CITY FEMME - SOS LIAMERE - DUST THE AVETT BROTHERS - AIN'T NO MAN THE MAGNIFICENT NORTH - PENNYLANDS THE INVISIBLE FEAT. JESSIE WARE - SO WELL GEORGIA MAE - TIME WITH YOU HAIKU GARDEN - UNTIL THEN THE HIGH VIOLETS - HOW I LOVE EVERYTHING (ABOUT YOU) LERA LYNN - SHAPE SHIFTER EDWARD SHARPE & THE MAGNETIC ZEROS - NO LOVE LIKE YOURS THE WILD FEATHERS - OVERNIGHT CATFISH AND THE BOTTLEMEN - 7 MEG MYERS - MOTEL KATE JACKSON - THE END OF REASON LARKIN POE - STUBBORN LOVE AUGUST - SWORD MARIAN HILL - I WANT YOU GOLD PANDA - MY CAR
42.000 kilometrov je prepotoval v enem mesecu. 186 ur preživel v zraku. Med letom je opazoval brezmejne oceane in prostrane puščave, se izogibal nevihtam in premagoval ovire, ki jih postavlja človek. Matevž Lenarčič je občutil, kako velik je v resnici naš planet. V pogovoru deli svoja spoznanja in poglede na svet.
GARBAGE - EMPTY SHEARWATER - BACKCHANNELS TEGAN & SARA - U-TURN FLORRIE - REAL LOVE NAPRAVI MI DETE - NAPOLEON SEVDALIZA - MARILYN MONROE DVSN - SEPt. 5TH TOKYO POLICE CLUB - NOT MY GIRL PLEASURE BEACH - MAGIC MOUNTAIN RACHEL SAGE - TRY TRY TRY SARA HARTMAN - TWO FEET OFF THE GROUND BLOSSOMS - GETAWAY BEAR HANDS - 2 AM NIKI & THE DOVE - COCONUT KISS MIND ENTERPRISES - GIRLFRIEND ALUNAGEORGE - I REMEMBER BOB MOSES - BEFORE I FALL TOOTHLESS - TERRA JAMES CHATBURN - CRACKS AND BREAKS IDER - SORRY LENA FAYRE - THIS WORLD
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti … O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
Neveljaven email naslov