Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda
Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
Obiskali smo Gertwiller v osrčju Alzacije, prestolnico medenjakov v Franciji
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda
Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
Zgodovina proizvodnje medenega kruha v Gertwillerju je tesno povezana z mestom Strasbourg. Tam je že od nekdaj pomembno pristanišče za ladje, ki so iz Kitajske in drugih vzhodnih dežel vozile med drugim tudi začimbe. Cimet, ingver, janeževe zvezde in ostale začimbe so hvaležno sprejeli in začeli množično uporabljati prav izdelovalci medenjakov v Gertwillerju, ki so prav zato postali prepoznavni po celi Franciji. Pain d’épice iz Gerwillerja se je razširil je po celotni Franciji v 19. stoletju, ko je bila proizvodnja na vrhuncu, pravi Sinan Yavas iz pekarne Fortwenger, največjega proizvajalca medenjakov v Franciji.
“Izdelujejo jih tudi drugod po Franciji, ampak prav zaradi bližine pristanišča, tradicije in znanja, ki smo ga pridobili v stoletjih, mali Gertwiller ostaja francoska prestolnica medenjakov.”
Kdaj in kako so medenjake začeli peči tudi v Evropi razlaga več teorij. Po eni naj bi umetnost izdelave medenjakov v Evropo prinesli križarji, ki so tak kruh jedli pri Arabcih, ti pa naj bi se te umetnosti naučili od Kitajcev. Še bolj konkretna je teorija, da naj bi medeni kruh učil peči Evropejce armenski menih Gregor iz grškega Nikopolisa, ki je prišel za 7 let v nek samostan v centralni Franciji leta 992.
“Za razliko od večine ostalih naši medenjaki niso presladki, večina pa ni ne trdih, ne suhih. Veliko pozornosti namenjamo dodatkom in preizkušamo različne okuse: najbolj priljubljeni ostajajo najbolj tradicionalni z okusom ingverja in limone ter marelic. Radi imamo tradicijo, ampak nismo njeni ujetniki.”
Najbrž tudi zato sprva pekarna, danes podjetje Fortwenger v Gertwillerju neprekinjeno deluje že četrt tisočletja, vse od leta 1768, ko je mladi pek Charles Forwegner takrat odprl svojo delavnico, ki neprekinjeno deluje in se razvija vse do danes.
“Danes smo največji proizvajalec medenega peciva v Franciji. Na dan naredimo 10 ton medenega peciva, za kar porabimo dnevno več ton medu. Seveda proizvodnja medu v Alzacijji ni dovolj velika, da bi vse naredili z lokalnim medom, zato ga uvažamo.”
Medeni kruh in medenjaki so postali taka znamenitost vasi Gertwiller v osrčju Alzacije, da tja prihajajo obiskovalci od blizu in daleč, da bi poskusili te slaščice in si ogledali izdelavo medenih dobrot. V vasi sta namreč kar dva muzeja medenjakov, kjer obiskovalci lahko pokukajo tudi v proizvodnje prostore. Pri Forwegnerju so ga odprli pred 6 leti.
“V našem muzeju obiskovalci spoznajo zgodovino izdelovanja medenjakov v Alzaciji, se seznanijo z različnimi recepti in načini izdelave, vidijo stare pripomočke in orodja, ki so jih nekoč uporabljali stari mojstri. Na koncu ogleda obiskovalci lahko vidijo tudi del proizvodnje, kjer peki mesijo in valjajo medeno testo, ter del kjer mojstri okrašujejo medenjake z živopisanimi barvami.
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda
Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
Obiskali smo Gertwiller v osrčju Alzacije, prestolnico medenjakov v Franciji
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda
Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
Zgodovina proizvodnje medenega kruha v Gertwillerju je tesno povezana z mestom Strasbourg. Tam je že od nekdaj pomembno pristanišče za ladje, ki so iz Kitajske in drugih vzhodnih dežel vozile med drugim tudi začimbe. Cimet, ingver, janeževe zvezde in ostale začimbe so hvaležno sprejeli in začeli množično uporabljati prav izdelovalci medenjakov v Gertwillerju, ki so prav zato postali prepoznavni po celi Franciji. Pain d’épice iz Gerwillerja se je razširil je po celotni Franciji v 19. stoletju, ko je bila proizvodnja na vrhuncu, pravi Sinan Yavas iz pekarne Fortwenger, največjega proizvajalca medenjakov v Franciji.
“Izdelujejo jih tudi drugod po Franciji, ampak prav zaradi bližine pristanišča, tradicije in znanja, ki smo ga pridobili v stoletjih, mali Gertwiller ostaja francoska prestolnica medenjakov.”
Kdaj in kako so medenjake začeli peči tudi v Evropi razlaga več teorij. Po eni naj bi umetnost izdelave medenjakov v Evropo prinesli križarji, ki so tak kruh jedli pri Arabcih, ti pa naj bi se te umetnosti naučili od Kitajcev. Še bolj konkretna je teorija, da naj bi medeni kruh učil peči Evropejce armenski menih Gregor iz grškega Nikopolisa, ki je prišel za 7 let v nek samostan v centralni Franciji leta 992.
“Za razliko od večine ostalih naši medenjaki niso presladki, večina pa ni ne trdih, ne suhih. Veliko pozornosti namenjamo dodatkom in preizkušamo različne okuse: najbolj priljubljeni ostajajo najbolj tradicionalni z okusom ingverja in limone ter marelic. Radi imamo tradicijo, ampak nismo njeni ujetniki.”
Najbrž tudi zato sprva pekarna, danes podjetje Fortwenger v Gertwillerju neprekinjeno deluje že četrt tisočletja, vse od leta 1768, ko je mladi pek Charles Forwegner takrat odprl svojo delavnico, ki neprekinjeno deluje in se razvija vse do danes.
“Danes smo največji proizvajalec medenega peciva v Franciji. Na dan naredimo 10 ton medenega peciva, za kar porabimo dnevno več ton medu. Seveda proizvodnja medu v Alzacijji ni dovolj velika, da bi vse naredili z lokalnim medom, zato ga uvažamo.”
Medeni kruh in medenjaki so postali taka znamenitost vasi Gertwiller v osrčju Alzacije, da tja prihajajo obiskovalci od blizu in daleč, da bi poskusili te slaščice in si ogledali izdelavo medenih dobrot. V vasi sta namreč kar dva muzeja medenjakov, kjer obiskovalci lahko pokukajo tudi v proizvodnje prostore. Pri Forwegnerju so ga odprli pred 6 leti.
“V našem muzeju obiskovalci spoznajo zgodovino izdelovanja medenjakov v Alzaciji, se seznanijo z različnimi recepti in načini izdelave, vidijo stare pripomočke in orodja, ki so jih nekoč uporabljali stari mojstri. Na koncu ogleda obiskovalci lahko vidijo tudi del proizvodnje, kjer peki mesijo in valjajo medeno testo, ter del kjer mojstri okrašujejo medenjake z živopisanimi barvami.
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Z razstavo Damnatio memoriae se v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki predstavlja v Zagrebu živeči in delujoči fotograf in umetnik Darije Petković. V ciklusu Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi.
Štirje podjetniki iz Mozirja so razvili blagovno znamko Printee in si zadali ambiciozno vizijo, da bi »printee« postal sopomenka za kakovostno razvito fotografijo po vsem svetu. Njihov cilj je poenostaviti pot fotografijam s telefona v fotoknjige, koledarje ali zbirke. Konkurenca na tem področju je izjemno velika, sami pa stavijo na kakovost, sodelovanje z majhnimi, lokalnimi foto studii in hitro dostavo, v idealnem primeru celo v istem dnevu. Anja Hlača Ferjančič in sovoditelj - soustanovitelj Hooray Studios – Mic Melanšek sta se pogovarjala z Rokom Matjažem. Med drugim o tem, kako jim je korona prekrižala načrte in kako pomemben je slovenski podporni ekosistem.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije
Minuli konec tedna so parke, lokale, ulice, pa tudi domove prebivalcev v BS 7 (soseski Ruski car) zavzeli člani namiznega gledališča kulturno-umetniškega društva Ljud. Namizno gledališče je oblika participatornega gledališča, pri kateri igralci in gledalci sedijo za isto mizo. Projekt Namizno gledališče v soseski je del večletnega mednarodnega projekta AMBASADI, ki poteka od leta 2019, sklenil pa se bo leta 2025.
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
Policijski odgovor na včerajšnje proteste je marsikoga pustil brez besed. Vendar dogajanja ne smemo pustiti brez poskusa postavitve v kontekst in refleksije. Gorazd Rečnik se je pogovarjal s kriminologom, ostrim kritikom represije doktorjem Draganom Petrovcem.
V Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu poteka velika mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki so jo kot olimpijske igre zaradi epidemije prestavili za eno leto. Namen vaje je preveriti pripravljenost države in njenih služb na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do četrtka se bo okoli 500 različnih reševalcev urilo in krepilo znanje na 12 deloviščih. Kako pripravljeni smo na hujši potres in njegove posledice, je na enem izmed delovišč v ljubljanskih Stožicah preverjal tudi Aleš Smrekar.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
V podjetniški oddaji UP predstavljamo tiste, ki si upajo in so iz svojega hobija razvili posel. Prva gostja druge sezone bo Neža Mlakar, soustanoviteljica blagovne znamke La Popsi. Razložila bo, koliko veselja in skrbi lahko prinesejo zamrznjeni deserti, zakaj se je vrnila iz Las Vegasa in kako zahteven je avstrijski trg.
Zadnja igra Antona Pavloviča Čehova bo nocoj doživel premiero na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega
V Slovenijo je prišel soavtor otroške stripovske serije o Škatli.
Da je epidemija močno spremenila mnoge gospodarske in poslovne tokove je neizpodbitno dejstvo. V četrtem valu epidemije naj sicer ne bi bilo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT. Podjetja, manjša in velika, so se ves čas epidemije prisiljena prilagajati. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi izzivi. Cepljenje, večkrat nepredvidljivi vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih so pred kratkim ob robu Mednarodnega Obrtnega Sejma v Celju govorili tudi nekateri izkušeni podjetniki.
Pred tednom dni je dosegla tretje mesto na Severnoameriškem prvenstvu žensk v spartan raceu, ki bi ga sicer prevedli kot oviratlon. Prej se je mesec dni mudila v Evropi in med drugim v enajstih urah osvojila najnižjo in najvišjo točko Slovenije. Magistrica fizike je v pogovoru povedala tudi to, zakaj je akademsko kariero na znameniti univerzi Stanford zamenjala za športno.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je danes podal svojo odstopno izjavo. Ob tem je opozoril, da pri teptanju novinarske avtonomije ne more sodelovati. Slovenska tiskovna agencija že 273 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS. Tako imenovana pogajanja o financiranju pa so zašla v slepo ulico. Kako vse to doživljajo zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji? Z odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.
Naslednje leto se bo na Ženevskem jezeru odvil Zlati pokal v jadranju, tekmovanje nacionalnih posadk po vzoru nogometnega svetovnega prvenstva. Pred odhodom na testno regato v švicarskem Grandsonu se je v Portorožu predstavila slovenska posadka.
Neveljaven email naslov
